Starši z negotovostjo pričakujejo kako se bo otrok vključil v razred, ali bo učiteljica zadostila njihovim kriterijem, kako razviti delovne navade pri otroku ali mu pomagati pri domačih nalogah...

Otrok teh skrbi nima. Tega za razliko od njegovih staršev muči radovednost, s kom bo sedel v šolski klopi ali bo lahko prinesel v šolo svojo najljubšo igračo, če se bo tu lahko igral... Nekateri otroci pa so prestrašeni, ker so jih starši, starejša sestra ali brat prepričali o "šolskih mukah". Važno je ta otroški strah prepoznati pravi čas, da ga prepričamo v nasprotno, sicer ima ta strah lahko trajno neprijetne posledice. Izražal se bo pri šolskem uspehu in mu onemogočal razviti svoje talente.

Starši naj opazujejo otroka, ko pride iz šole, se z njim pogovarjajo o doživetjih v šoli, o sošolcih in učiteljici. Pomembno je reagirati mirno, tudi če otrok ne zadovolji pričakovanj staršev posebej, ko začne dobivati ocene. Prestrašen otrok ne more pokazati koliko zna v resnici. Šolski uspeh je neadekvaten vloženemu trudu  in to ga bo samo odvrnilo od učenja in težave so tu.