Natakarji v Ameriki so na minimalcu

V večini zahodnih držav, posebno v ZDA, so natakarji na minimalni plači. Dobijo samo z zakonom določen minimum tako, da so odvisni od napitnin. Lastnikom gostinskih lokalov je to vsekakor po godu, kajti njihov glavni argument je, da se tako osebje bolj trudi okoli gosta. Ta praksa je šla tako daleč, da se danes na mnogih mestih ob računu takoj doda še 15 do 20% napitnine, kot service charge ali plačilo usluge.

Premajhna napitnina kot žalitev

Dajanje napitnine (tipping) je tako običajno, da se daje celo, če usluga ni bila na pričakovani stopnji, ker Američani to smatrajo z vprašanjem kulture. V kolikor gost ne pusti napitnine, postanejo nenadoma do sedaj prijazni natakarji napadalni in lahko se zgodi, da začnejo vpiti sredi polnega lokala.

Najslabše izkušnje prihajajo iz siromašnih dežel, kot sta Egipt in Kuba. Razni ponudniki brezveznih uslug in manekeni za fotografiranje na ulicah, znajo biti zelo neprijetni, če ne dobijo svoj zamišljeni dolar. Slikati starko s cigaro na ulici v Havani, stane en euro in to je to. Slikanje na kameli pri piramidah se začne brezplačno, če pa jo želiš "razjahati", moraš dati bakšiš, ker sicer ne bo pokleknila, lahko pa začne tudi nekontrolirano divjati proti puščavi. Med drugim, iz egiptovskega sosedstva še iz dobe starih Feničanov prihaja poznana misel, ki pravi, da odkar so si izmislili denar, je beseda hvala izgubila na teži.

Kakšni so običaji dajanja napitnin?

ZDA, Kanada, Mehika, Karibi

V restavracijah in barih se pušča 10 do 15% vrednost računa, sobaricam dva do pet dolarjev od nočitve. Vratar, ki pokliče taksi, zasluži enega ali dva dolarja, nosači prtljage dva dolarja od kovčka...Vodiči zaslužijo 10% cene od potovanja, lokalni vodiči pa tri do pet dolarjev za dnevni izlet po osebi.