Skladatelji v alkoholnih parah

Lastnost, ki enači večino zares velikih skladateljev je velika ljubezen do alkohola. Igor Stravinski je negoval posebno prijateljstvo s kozarčkom, celo v tej meri, da je sam sebe imenoval "Straviski". Seveda glede na to, da je pogosto pretiraval, obstaja kar nekaj zgodb, ki opisujejo kako se je osramotil v takšnih situacijah.
Posebno sočna je tista, ki trdi, da se je na svečani večerji v Beli hiši prirejeni v njegovo čast tako napil, da ga je sam predsednik Kennedy spremil na stranišče, preden ga je zrinil v taksi. Ne govori se, čemu je predsednik na stranišču prisostvoval, toda prizor zanesljivo ni bil prijeten.

V neki drugi prigodi se je Stravinski izognil sestanku, na katerem bi se moral dogovoriti o sodelovanju z enako slavnim Marcom Chagallom, ker je bil tako pijan, da ga nihče ni mogel zbuditi. Po drugi strani pa je bil kar se tiče ustvarjanja velik profesionalec, celo obsesiven dlakocepec. Njegove delovne metode so bile so bile malenkostno pedantne, pisalna miza pa vedno strogo pospravljena. Zato se pogosto postavlja vprašanje ali je strast nekaterih njegovih del posledica alkohola ali pa je nastala s strogo uporabo teorije...

Arogantni, plahi in jezični

To nujno vodi do drugega vprašanja in večne dileme, ki se jima poskuša večino kritikov in teoretikov izogniti: v kakšni meri je privatno življenje (posebno, če je precej razuzdano) vplival na umetniško ustvarjanje posameznik avtorjev. Gledano v tem kontekstu, je bil Wagner nor in aroganten kot glasba, ki jo je ustvarjal. Po drugi strani je težko zamisliti Čajkovskega, avtorja številnih slavnih skladb, kot prestrašenega in živčnega dirigenta, ki je bil na javnih nastopih tako nervozen, da je z eno roko držal brado, da mu glava ne bi omahnila.

Enako težko si je predstavljati Franza Schuberta, vdanega pijači, vedno v družbi žensk, precej svobodnega obnašanja in morale (ni čudno, da je v enaintridesetem letu starosti umrl za sifilisom), kako sklada nekaj tako čistega in nedolžnega kot je kvintet za klavir, violino in violo, violončelo in kontrabas, imenovano enostavno in nenavadno "Postrv".