Ta kotiček, ki sem ga željno načrtovala že dalj časa in namenila vsem razvezanim mamam, ti ne bo mogel urediti primerne preživnine za otroka in ne najeti ugodnega posojila.

Lahko pa ti tu povem svojo zgodbo, ti meni svojo in ugotovili bova, da sta si v marsičem podobni. Skupaj z večimi razvezanimi mamami, ki bodo pripravljene povedati, kako so žalovale za svojim zakonom, kako se borijo za svoje preživetje in preživetje otrok in kako se iz dneva v dan spopadajo z drobnimi skrbmi, pa lahko ena drugi pomagamo z nasveti in izkušnjami, da bomo lažje reševale zmedo ali pa čisto običajne stvari, ki se dogajajo samo v življenju razvezanih mam.

Kajti na žalost, je vse več zakonov, ki ne uspejo. Nezadržna naglica nam kroji življenje, zato je vse manj časa za tisto, na kar se po letih zakonskega življenja niti več ne spomnimo. Ljubezen, pozornost in medsebojno spoštovanje. V vsaki ženski pusti razveza notranjo brazgotino, ki jo nosi povsod s seboj. Pot, ki jo prehodiš že čas pred razvezo in po njej je dolga in težka, pridejo dnevi, ko misliš, da ne boš zmogla. Toda ženska, ki se odloči, da bo razvezana mama ali pa so jo v to odločitev pahnili drugi, je pogumna ženska.

Sama danes, vsaj približno vem zakaj moj zakon ni uspel. Trinajst let je trajal in zadnjih pet let pred ločitvijo, je bil dan enak dnevu. Prežet z mislijo, da nekaj moram spremeniti, če hočem, da bosta takrat dva majhna otroka še imela zdravo mamo. Zbegana in utrujena od neprenehnih pritiskov še danes ne vem, če sem jima to takrat sploh bila. Občutka krivde, da bom otrokoma razdrla družino, se nisem znebila še dolgo po ločitvi.  Postopek razveze je bil stresen, tudi zaradi tega, ker sem morala v relativno kratkem času sprejeti in usklajevati vsakdanje težave. In čustveno izčrpana kot sem bila, me je vse to porinilo čez rob stresa.

Človek gradi novo življenje postopoma. Res je, da preteklosti ne moremo izbrisati, toda dobro jo je za nekaj časa odriniti na stran, poskušati graditi na novih izkušnjah in počakati, da mine faza prilagajanja k drugačnemu življenju.

Šele po dvanajstih letih razveze in neplačevanja preživnine sem izvedela, da preživninski sklad v takšnih primerih povrne vsaj del preživnine, ki pripada razvezanim mamam. Kljub različnim odvetnicam, ki sem jih težko plačevala, je namig prišel čisto slučajno, od neke znanke. Pozno, pa vendarle veliko. In še veliko je informacij, do katerih sem se, včasih z veliko poti, dokopala sama, za marsikatere še ne vem, pa bi mi prišle zelo prav.

Zato, da nam bo uspelo, poiščimo druge razvezane mame, kajti več glav več ve, lahko ti ponudijo nasvet, izkušnje, literaturo, morda celo prijateljstvo.

Ta kotiček s forumom, naj ti bo v pomoč za vse tegobe, skrbi in razočaranja v dani situaciji. In naj bo to tudi kotiček, kjer boš podelila z nami radost, veselje in srečo, ki ti ga prinaša novo, drugačno in močno upam, da zate boljše življenje.