Preden prisežeš, da ne želiš nikoli več slišati "Light My Fire ali videti "Papillon" vedi, da omenjeni niso edini, veliko še živečih in pokojnih zvezd (se govori), je občasno, napogosteje v norih šestdesetih, poskusilo terapijo z urinom. Glede na to, da je govora o resnični tabu temi, je jasno, da se velika večina s tem ni hvalila.

Urin so kot potencialno zdravilo preučevali že tisoče let nazaj, verjetno najdlje v tradicionalni indijski medicini, o čemer podatki sežejo 5000 let nazaj. V novejšem času, so se z njim kot zdravilom, zdravile zgodovinske osebnosti iz te države, kot so Mahatma Ghandi in Morarji Desai-človek, ki je bil konec sedemdesetih indijski premier in eden najglasnejših zagovornikov urinske terapije.

Pitje lastnega urina, je tudi danes normalno za določene skupine ljudi na Bližnjem Vzhodu ali državah kot so Kitajska, Tajska in Japonska. Promovirajo ga tudi nekateri "čudežno" ozdravljeni zahodnjaki, npr. Martha Christy, ki je o tem napisala knjigo "Your Own Perfect Medicine".

Mnogi zagovarjajo dezinfekcijske sposobnosti urina, pri čiščenju ran npr.,o čemer je pisal že oče moderne medicine Hipokrat.

Farmacevtska zarota?

Med bolezni, ki jih urin menda zdravi, so vse vrste prehladov in gripe, kožne, spolne, prebavne in srčne bolezni, astma, imunske motnje, nekateri trdijo celo raka in aids. Urinofili trdijo, da nas je medicina stoletja držala v zablodi in skriva pred nami to, da je popolno zdravilo za praktično vse bolezni, ki nas mučijo, tik pred nami.

Argument, ki ga pogosto omenjajo je, da farmacevtske družbe služijo miljarde dolarjev s prodajo zdravil in kozmetičnih preparatov, zasnovanih na sestavinah, ki so v urinu. Morda te bo ta podatek šokiral, toda je resničen. Razlog zaradi česar je temu tako, je povsem banalen - urin lahko vsebuje veliko najrazličnejših sestavin, ker gre za produkt prebave, v katerem se nahajajo snovi, ki niso absorbirane v krvni obtok. Enostavno, ko v telo vnašaš nečesa več, kar mu je potrebno, bo telo to izločilo po obdelavi v ledvicah.

Jasno je, da se mnogo od teh sestavin lahko pokaže za zdravilne, nekatere se celo zares dobivajo iz urina, toda to nikakor ne pomeni, da bomo s pitjem urina zdravili kako bolezen. Razlaga je povsem enostavna in logična: npr. če uživaš veliko vitamina C, višek, ki ga telo ne more sprejeti konča v urinu. Če ta izloček ponovno popiješ, ga bo telo zopet izločilo...Celo, če postopek ponoviš nekajkrat, z namenom, da bo nekaj C vitamina le ostalo v telesu, boš dosegla mnogo manj kot, če enostavno poješ pomarančo, v kateri se ta sestavina nahaja v bistveno večjih količinah.

Komentiraj ta članek na forumu. (4 objav)