Nosečnost in Otroci
Hiperaktivnost - motnja ali drugačni otroci? | Hiperaktivnost - motnja ali drugačni otroci? |
|
|
| napisal-a mia m | |
Ocenjujejo, da okoli tri procente otrok trpi hiperaktivnostjo. To pomeni, da je v razredu s 30-timi učenci približno eden ali dva, ki imata ADHD (ang. Attention Deficit Hyperactivity). Čeprav je ta številka zadosten znak, da bi bilo potrebno temu problemu posvetiti veliko strokovne pozornosti, se hiperaktivne otroke zdravi z antidepresivi.
Hiperaktivnost je najpogosteje opažena takrat, ko gre otrok v šolo. Potem, ko izvedo kakšni so znaki hiperaktivnosti mnogi starši dojamejo, da je bil njihov otrok že od rojstva bolj aktiven kot je to običajno. Tako je, na primer, kot dojenček nemirno sesal, več jokal, prej shodil, zatem pa neprestano tekel in divjal. S tem se je otrok večkrat znašel v nevarnih situacijah, pogosto je padel, vzel iz radovednosti tablete... Eden od znakov hiperaktivnosti je motnja pozornosti, kar pomeni, da se otrok težko koncentrira in osredotoči na določene stvari in to predstavlja veliko težavo, ko gre v šolo. Otroci z ADHD sindromom, so konstantno nemirni in impulzivni. Po drugi strani pa je emotivni žar ena glavnih karakteristik hiperaktivnih ljudi. Ta žar jim daje mnogo večjo sposobnost koncetracije za tisto kar jih zanima, kakor "normalne" ljudi. Zaradi tega prihajajo v konflikte z okolico, ki jih izključuje in otrok se počuti manj vrednega. Lahko pade v depresijo, se kronično dolgočasi ter se prepusti deviantnemu obnašanju zaradi nakopičenih frustracij. Posledica vsega je, da otrok pridobi nizko samospoštovanje, ker misli, da ni dovolj dober in ne dovolj sposoben, kot drugi otroci. Kreativnost, ineligentnost, radovednost, domišljija, občutljivost, so samo nekatere od dobrih lastnosti teh otrok in ljudi, ki se jih označuje kot hiperaktivne. Uporaba zdravil duši te dobre lasnosti, posebno kreativnost, pojasnjujejo psihologi. Najbolj poznani hiperaktivci so Walt Disney, Ludwig van Beethoven, Albert Einstein, Amadeus Mozart, Winston Churchill in drugi. Do nedavnega se je mislilo, da imajo ADHD samo otroci. Čeprav hiperaktivnost v večini primerov ponehuje z vstopom v puberteto, se včasih to stanje obrdrži tudi v odrasli dobi. Če se pravočasno nauči živeti s tem, lahko oseba normalno funkcionira. |
Če se rehabilitiraš po poškodbi sklepov, če si ljubitelj-ica fitnessa ali se ukvarjaš: