Perzijke se še vedno koristijo za nove mačje vrste ali za "boljšanje" drugih vrst, med ostalimi tudi svetih birmanskih mačk, selkirških reks mačk in britanskih kratkodlakih mačk...V te vrste perzijke prinašajo nove barve, neredko pa izboljšajo grajenost in obliko lobanje.

Perzijke izvirajo iz angora mačk, ki so jih mornarji in trgovci prinesli v Evropo iz Turčije in Irana. Dolga leta so bile te mačke, danes poznane pod imenom turška angora, ljubljenke evropske aristokracije in so svoje mesto našle celo na francoskem dvoru.

Konec 19.stoletja so jih britanski ljubitelji začeli križati z drugimi vrstami, postopoma ustvarjajoč novo, čistokrvno vrsto, perzijko. V začetku so se bistveno razlikovale od današnjih potomcev. Krzno je postajalo vse bogatejše, dlaka daljša, glava bolj obla in nos vse bolj ploščat. Tako danes perzijke nosu skoraj nimajo, kar se mnogim ljubiteljem mačk ne dopade. Kljub temu, pa se vedo standardi, perzijka, ki je npr. 1970.leta zmagala na mednarodnih razstavah danes ne bi, zaradi svojega izraženega noska.