Kubanci zelo slabo govorijo angleško, ker so jo šele nedavno začeli učiti v šolah, toda "body language" zelo dobro obladajo. Na Kubi sta ples in glasba glavna zabava, Kubanci pa zelo odprti in prijateljski ljudje in zelo lahko sprejemajo tujce. Če slučajno obstaja najmanjše upanje, da bi lahko s kakšnim poznanstvom lahko okoristili, so še bolj prijazni. Za dobro zabavo je težko zapraviti manj od 100 eurov, je pa res, da vključuje taksi, vstopnice za Mojitose, Daiquiri ali Cuba Libre.

Dan prinaša drugačno sliko. Plesoče noči, odstopijo mesto dolgim vrstam ljudi, ki od zgodnjih jutranjih ur čakajo avtobuse brez voznega reda. Beda in siromaštvo narušenega gospodarstva in planske ekonomije, vseeno napredujeta z malimi polževimi koraki. Razvita so letoviščna središča za masovni turizem in ta je postal glavni vir dohodka za državo.

Kubanski taksi

V porastu je kriminal in korupcija, ki ju je bilo pred desetimi leti nemogoče zamisliti.
Pravo Kubo doživiš, če potuješ po temu rajskemu otoku. Kolumbo je leta 1492 kot prvi belec stopil na Kubo. V svoj dnevnik je napisal, da je dežela tako lepa, da se je razjokal od lepote.

Na eni strani je toliko strasti v glasbi, na drugi obup zaradi politične ureditve in bede. Ameriške kripe iz konca petdesetih, konjske vprege in kolesa so edina privatna prevozna sredstva.
Hrana je racionalizirana in se dobi na točke, kot tudi ostale gospodinjske potrebščine. Drastični so primeri, kakor npr.ta, da mleko dobijo samo otroci do sedmih let in to samo liter na teden.

Na Kubo je najboljše odpotovati pred začetkom našega poletja in doživeti jo je treba tudi sedaj, čeprav bo še atraktivnejša, ko se bo spremenil režim. Takrat bo upajmo, zablestela Havana in postala eno najlepših mest sveta.

Komentiraj ta članek na forumu. (0 objav)