Pri nekaterih je v "rabi" tudi bolj groba varianta, ki je lahko ravno tako prijetna, če sta oba partnerja razpoložena za to. Toda želje nekaterih ljudi gredo dalje, govorimo o tistih, ki ne morejo občutiti seksualnega vznemirjenja, če pri tem ne trpijo bolečine in niso ponižani. Nekateri o takih ljudeh mislijo, da niso normalni, mnogi se sprašujejo odkod takšne želje in kaj jih na te želje napeljuje.

Mnogi strokovnjaki, so se s tem vprašanjem ukvarjali in prišli do naslednje teorije. Osebe, katerim so bolečina in ponižanje potrebna, da se vzburijo, so doživljale različna ponižanja in nemoč kot otroci, v zrelih letih pa so te občutke seksualizirali. Svoja negativna čustva so sublimirali v erotična. Na ta način, takšne osebe znatno lažje prenašajo negativne občutke te vrste. Kako to?

Po teoriji se, ko prejemajo udarce in omalovaževnja tekom spolnega odnosa, takšne osebe identificirajo s tistim, ki jim bolečino zadaja in skozi to identifikacijo doživljajo občutek moči. V bistvu so pravzaprav brez vsake moči, toda ne počutijo se tako.

Mali odmerek mazohizma ni nič takšnega, kar bi bilo neobičajno. Menijo, da imajo dobršen del mazohističnih nagnjenj ženske, ki imajo rade t.i."pasji položaj". Večji "odmerek" mazohizma, pa seveda ni tako običajen. Nekateri se sprašujejo ali to zahteva zdravljenje.

Odgovor je ne, razen če oseba to želi sama in so njena nagnjenja takšna, da lahko ogrozijo njeno ali drugo življenje. Zelo je verjetno, da bi se oseba zelo izraženih mazohističnih nagnjenj počutila bolje, če bi se teh potreb osvobodila, toda dokler nikomur s tem ne škoduje, zdravljenje ni obvezno. 

Komentiraj ta članek na forumu. (0 objav)