V ključnem trenutku se moraš nekaj pomembnega odločiti in da ne pogrešiš, se posvetuješ s partnerjem, starši, prijateljico, z nadrejenim, s sorodstvom...

Ne oklevaš vprašati za nasvet, nisi ena tistih, ki so prepričani, da lahko vse sami. Poklicala boš vse katerih se spomniš in se posvetovala. Potem pride do nove agonije, za čigav nasvet se opredeliti? Nekateri ljudje ti dajo povsem nasprotujoče si nasvete, kdo od njih pa ima prav? Joj, kako se odločiti? Kako biti prepričana, se boš prav odločila?

So ljudje, ki bodo za vsako najmanjšo zadevico želeli nasvet, pa se kljub množici teh, ne bodo znali odločiti. Za takim obnašanjem očitno leži nezanesljivost in strah pred napačno odločitvijo. Zelo je verjetno, da je ta vzorec negovan še iz otroštva, ko je otrok poslušal starejše in je vsaka lastna iniciativa oziroma prinašanje lastnih odločitev, naletelo na posmeh, kazen.

Pa vendar je tako stanje mogoče spremeniti. Potrebno je samo malo volje in spoznanje, da ne želiš vse življenje živeti s strahom pred napako in s tujimi nasveti. Potrebna je odločitev, da želiš vzeti življenje v svoje roke in prevzeti odgovornost za lastne odločitve. Ko prinašaš odločitev, se usmeri na cilj in na tisto kar ti je prioritetno.

Ne pozabi, da tisto kar je važno nekomu iz tvoje bližine, ni bistveno zate, čeprav ti je svetoval z najboljšimi nameni in tako ti lahko tudi napak svetuje. Pridobivanje zaupanja vase je lahko dolgotrajen proces, ki je postopen. Ne nerviraj se zaradi občasnih napak, te delamo vsi, vključno s tistimi, ki so ti dajali nasvete.  

Da ne bo pomote, ta članek ne pravi, da ignoriraj vse nasvete. Pravi, da se ne zanašaj za vsako malenkost na tuja mišljenja. Ko so v igri pomembne odločitve, pa se obrni na najbližje oziroma tiste, ki te zares dobro poznajo (ne na vse tiste, ki se jih tisti trenutek spomniš).

Toda ne pozabi, končna ocena in odločitev morata biti tvoja, ker  gre za tvoje življenje. In to življenje živiš ti, ne tvoji starši, prijatelji, sorodniki, partner...

Komentiraj ta članek na forumu. (0 objav)