Vrtnica je zares prava kraljica rož. Ta naziv si je zaslužila, zahvaljujoč izrednim kvalitetam, ki jo postavljajo daleč pred ostalimi vrstami cvetlic.

Njeni cvetovi so raznolikih oblik, začenši od posameznih, do velikih, pogosto zbranih v socvetja. Ko postopoma prehajajo iz popka v odprt cvet, nudijo bogastvo form in prelepih barv. Ravno ta spekter nians barve cvetov, predstavlja veliko vrednost vrtnic in daje široko možnost za kombiniranje barv in oblik. Redko katera rastlina, ima tako prijeten vonj kot vrtnica.

Najstarejši podatki o vrtnicah segajo v antiko. Celo v antični Grčiji, so bile vrtnice poznane in priljubljene. Nosili so jih na žrtvenik Afroditi, boginji lepote in ljubezni, medtem, ko so njene svečenice med verskimi obredi, nosile vence iz belih vrtnic, hodile pa so po poteh, ki so bile posute z vrtnicami.

Nastanek rdeče vrtnice je po mitologiji povezan s smrtjo Adonisa,lepega pastirja, v katerega se je Afrodita zaljubila.  Adonisa je smrtno ranil veper in Afrodita mu je hitela na pomoč. Pri tem se je morala prebiti skozi gost nasad vrtnic, s katerimi se je ranila in iz njene krvi, ki so poškropile bele vrtnice, so nastale rdeče.

V rimskem cesarstvu je bil kult vrtnic na najvišjem nivou. Cvetni venec iz vrtnic, so uporabljali pri vseh priložnostih, kasneje je postal simbol radosti, zadovoljstva in ljubezni.

Vrtnica se je skozi stoletja komaj obdržala na dvoriščih samostanov, kjer so iz plodov izdelovali hrano in zdravila. V dobi renesanse, se je naglo razvijala vrtna umetnost. Po vzoru priznanih italijanskih vrtov, so naredili velike parke v Angliji in Nemčiji.

Nove oblike projektiranja, so zahtevale tudi nove vrste in oblike cvetnega materiala, zato je gojenje rož v teh državah naglo rastlo in se do današnjih dni obdržalo na visoki stopnji.