Denarja ni nikoli preveč. Tako ne razmišljajo samo odrasli, pogosto tudi otroci.

Zaradi tega hočejo denar takoj, ko jim v oči pade kaj "pisanega".

Ravnokar sta starša kupila športne copate, pa že hoče računalnik, telefon, TV v svoji sobi...,zraven pa še denar za žepnino.

Čudiš se, kako tvoj otrok nima nikakršnega občutka za denar. Če je otrok majhen se vprašaš ali je sploh potrebno, da mu daješ žepnino.

Psihologi menijo, da je dobro, če otrok dobiva od malih nog žepnino, višina te pa je odvisna od starosti otroka, njegovih potreb in družinskega proračuna. Ko je še majhen, naj dobi žepnino za žvečini, album, slike...V šolski dobi, mu je denar potreben za druženje s prijatelji, za kino, za darila za rojstni dan prijateljev...

Okoli 15-17. leta, pa lahko najstnik že sam začne delati preko študentskih servisov (priložnostno seveda) ali preko skupnih znancev staršev. Seveda ga v teh letih še vedno lahko "spoznorirata" z žepnino, če pa želi kaj dragega, lahko mirno rečeta, naj si zasluži sam.

Namen žepnine je, da se otrok nauči razpolagati z denarjem. To pomeni, če prvi dan zapravi vse, nima ničesar več do naslednje žepnine. Ni potrebno nadzirati za kaj je zapravil denar, niti s kakšno hitrosjo ga je zapravil, toda ne "padajata" na solze, če je to prehitro in hoče več denarja.

S tem se otrok uči samostojnosti in odgovornosti, tudi pri varčevanju. Seveda pa v žepnino, ne spadajo šolski stroški, članarine za športne ali plesne klube, ure glasbe ali tujega jezika. Toda otroku lahko že od desetega leta naprej starši dajo denar, da sam plača takšne aktivnosti, na tak način se zaveda, koliko starša porabita zanj in se uči, da ob roku plača račune.

Komentiraj ta članek na forumu. (8 objav)