Nekatere ženske ne glede na to zgodbo, niti ne poizkušajo živeti tako, raje se opredelijo za odvisnost od partnerja ali pa niti ne zapustijo dom staršev.

Druge menijo, da so zrele, odrasle, samostojne, neodvisne in v nekem trenutku odkrijejo, da to sploh ni tako.

Tipičen primer je naslednji: Poročila se je z nekaj več kot dvajsetimi, se potem, ko je končala fakulteto tudi zaposlila (ali pa je končala srednjo šolo in se zaposlila in delala nekaj let preden se je poročila). Vsekakor je v obeh primerih verjela, da je pripravljena na zakon.

V njeno prepričanje je bila vključena dobršna mera ponosa, da je uspešno končala šolo, se zaposlila, sama zasluži denar. Prava, moderna, neodvisna ženska!

Zakon iz tega ali onega razloga ni uspel in ona se loči. Šele tedaj je dojela, da sploh ni tako neodvisna kot je verjela, da je.

Njeni dohodki na katere je bila tako ponosna, so predstavljali samo dopolnilni del moževih, kakor kaj drugega. Bila je tako zazibana v relativno udobno življenje, da ni opazila kako je precejšen del obveznosti nosil mož, z drugimi besedami, plačeval račune, skrbel za popravila v hiši, organiziral njuno družabno življenje...

Neodvisna?

Za začetek je potrebno odkriti kje se plačuje adsl (in ali ima dovolj denarja, da ga plača) in kako se zamenja varovalka.

Da ne bo pomote, to ni članek proti ženskam, je pa prevečkrat realnost.

Na srečo ni potrebno, da ostane tako. Dovolj je malo razmisliti in se potruditi, (v nekaterih primerih precej) okoli prave samostojnosti.

Kako?

Ne prepuščaj večino obveznosti tako finančnih, kot kakšnih drugih partnerju, pa če se še tako ljubita.

Komentiraj ta članek na forumu. (5 objav)