Krištof Kolumb ni odkril le Ameriko, temveč je v Evropo daljnega 1504 leta s svojo posadko, pripeljal tudi kakavova zrna.

Plod kakavovca je osnova za proizvodnjo čokolade. Vsak plod ima od 40 do 60 kakavovih semen, nabiranje pa traja skozi vse leto. Ko ga oberejo, sledi praženje zrna in ko se razvije aroma, drobljenje in odstranjevanje lupine. Naslednji postopek je mletje, ko nastane kakavova masa. Ta se po različnih postopkih obdela, tako dobimo kakavov prah ali pa se masa uporabi pri izdelavi čokolade.

Kakavovo maso se zmeša z maslom, sladkorjem in mlekom v prahu. Zatem sledi drobljenje, segrevanje in mehanično mešanje. Sledi temperiranje, dodajanje različnih sestavin, kot so lešniki, mandlji, riž, keksi...

Čokolada ima ogromno antioksidantov, vsebuje magnezij, ki zmanjšuje stres, sladkor, ki zmanjšuje nemir, kofein in teobromin, ki poživljata duha, feniltilamin, ki blaži depresije. Vse skupaj pa daje občutek sreče in to je razlog, zakaj se čokoladi ne moremo upreti.