Večina izmed nas je večino vrst hrane, zato kar nekako predpostavljamo, da bodo naši otroci ravno tako pojedli vse, kar pred njih postavimo. To pa povečini sploh ni res.

Na začetku ponavadi otroci pojedo vse, kar vidijo. Čez čas pa si začnejo previdno ogledovati hrano na krožniku, mi pa se čudimo grahu pod preprogo in psu, ki je vedno debelejši.  In tako se začne obdobje izbirčnosti. Hrana, ki je bila še včeraj njihova najljubša, danes ne bo vredna nič. Pa še tista hrana, ki jo otrok poje, mora biti pripravljena po posebnem postopku in tudi prav zložena na krožnik. Ti kaj od tega zveni znano?

Čez nekaj časa se pač naučiš veliko stvari o hrani, ki jih nikoli prej nisi vedela. Pire krompir je zelo dober, vsa druga zelenjava pa mora biti na krožniku v svoji prvotni obliki. Kečap spada med osnovne skupine hrane. Naučiš se, v katerih restavracijah ne strežejo ocvrtega sira. Pa tudi to, da lahko otroci preživijo pol leta od rozin in sira.

Vedno poskusi otroke pripraviti do tega, da bi poskusili nekaj novega. Morda ti ne bo vedno uspelo, a ne obupaj. Ko bodo otroci starejši, bodo postali bolj pogumni in si bodo tudi sami upali poskusiti kaj novega, čeprav je mogoče čudne barve ali oblike. Ključna pri preživljanju obdobja izbirčnosti je torej vztrajnost – ne dovoli, da bi te že prvi neuspeh vrgel iz tira. Vztrajaj in nekoč boš slišala tudi svojega otroka reči: » Mami, ta brstični ohrovt je pa res dober!«