Med potjo od Erana do Saguarja mu je njegov indijski služabnik zaupal skrivnost o palačah, ki so jih domačini klicali »Khajrao«. Kapetan T.S. Burt se nenavadnim pripovedim in skušnjavi, da bi razkril resnico o Khajrau, ni mogel upreti zato je ukazal nenačrtovani postanek svoje enote, sam pa se je odpravil proti vasici, kjer naj bi stali »templji ljubezni«. Vso noč sta potovala s služabnikom, da bi ob sončnem vzhodu prispela do vasi, ki se danes imenuje Khajuraho. Nemudoma sta pričela z raziskovanjem. Burt je v hipu spoznal, da je odkril nekaj, kar bi utegnilo zanimati tudi širšo javnost, zato je svoje bivanje v Khajurahu podaljšal na več dni, vojaškemu štabu v Delhiju pa je poslal sporočilo o odkritju 25 nenavadnih templjev, na pročelju katerih so bile izklesane podobe ljudi v ljubezenskih položajih. Odkritje je šokiralo svet. V Evropi so se kmalu zatem pojavile vesti o indijskih templjih, kjer poganski domačini prakticirajo razvrat in prostitucijo.

Khajuraho se nahaja na sredi poti od nikjer do nikamor. Kdor se danes odpravlja tja, se mora najprej spopasti s kaosom na indijskih cestah, ki se komajda še držijo skupaj, teren pa suvereno obvladujejo težki, hrumeči tovornjaki, ki se jim mora vsa ostala potujoča srenja pravočasno umikati s preozkega cestišča (pozor: v lokalni popotniški knjižici je posebej označeno, da potovanje po cesti ni primerno ob vikendih in praznikih!). Železniška proga se Khajurahu izogne v velikem loku, do prve postaje v Jhansiju je 175 kilometrov ali po indijskih normativih - cel dan vožnje. Edini udobni način, kako prispeti v Khajuraho, je notranja letalska povezava, kajti prav na obrobju vasi je - priročno letališče! Za instant turiste pač, ki si vzamejo le dan dva za ogled slovitih templjev.