Zakoni in zveze se ne obdržijo vedno, na žalost vseh nas. Zakonci se ločujejo, veze propadejo. Včasih od tam ne odidejo samo razočarani partnerji temveč tudi otroci...

Toda življenje gre dalje. Starš, ki skrbi za otroka nadaljuje z življenjem in sčasoma se zgodi, da spozna novo osebo, s katero se razume ne samo on, temveč tudi otroci iz prejšnjega zakona. Odlično, življenje v katerem so vsi srečni, se nadaljuje...

Seveda lahko spokoj in sreča trajata nekaj časa. Partner z otroci nadaljuje s kariero, ki je bila verjetno nakaj časa na stranskem tiru, zaradi skrbi o otrocih, cela nova družina se lepo razume in vse gre dobro.

Po določenem času si nov mož ali žena, v kolikor nimata svojih otrok od prej, zaželita skupnega otroka. Partner, ki že ima otroka, posebno, če govorimo ženski, se upre. Kajti ona je že izpolnila vlogo mame in zdaj, ko so otroci malce odrasli, želi nadaljevati s kariero, nov otrok pa bi jo pri tem samo oviral. Nastane konflikt.

V kolikor se je ženska odločila, da ne želi več otrok, je to stvar, o kateri ne kaže izgubljati odvečnih besed. Izpolnila je vlogo mame, služba ji gre dobro in ob novem partnerju je spet žena. Toda kako je njemu? V opisani situaciji, je za žensko novi zakon nekaj, kar je izpopolnilo njeno življenje, toda za njega je ta zakon šele začetek.

Ni enostaven izhod iz nastale situacije. Ob vsej ljubezni med partnerjema, sta vseeno v različnih fazah svojega življenja, z različnimi cilji. Edino kar je sprejemljivo je kompromis, kako bo videti (on žrtvuje svojo željo po očetovstvu ali ona odloži kariero na kasnejši čas), pa je odvisno samo od dogovora med partnerjema.