Iščemo resnico, vendar si ne dovolimo  svoje absolutne golote, ne dovolimo si, da igramo edino najpomembnejšo vlogo – samega sebe. Potrudimo se in odkrijmo sami za sebe katerih stvari in idealov si ne želimo.Lažje  bomo dosegli to »nedolžnost«, oziroma jasnost svojega obstoja, ki ga ni potrebno organizirati, ker se ne more primerjati z bilo čim drugim.

Sreča

Ali nam je sreča sama po sebi cilj?
Če hlepimo po sreči bomo najverjetneje našli neko nadomestilo zanjo, preko n.pr. zabav in raznih kompromisov. Toda to so lahko le razna zadovoljstva in velikokrat za največje zadovoljstvo mislimo, da je to največja sreča . A le koliko časa traja?

Morda pa je sreča nasprotje nesreče. In kaj je bolj pomembno – razumeti nesrečo ali iskati srečo? Ko iščemo srečo, istočasno bežimo od nesreče, ki pa še vedno ostaja prisotna, skrita ali pometena  »pod preprogo« - toda ostaja tu kot gnojna rana.

Razen nas samih nam ne more pomagati noben posrednik – niti bog, niti guruji, niti droga, niti razni drugi reševalci. Pomoči -  ne samo  da je običajno ne moremo dobiti, ker nam nihče ne more pomagati – poleg tega  ob tem pridobimo še kup  novih problemov, tudi poslušnost in strah. Na koncu spoznamo, da smo še globlje v blatu, kot smo bili prej.

Samo s popolnim lastnim razumevanjem in zavedanjem problema lahko rešimo problem nesreče.Sprejmimo vsa svoja razočaranja, upanja, strah….. kot celoto, ne posamezno in  usmerimo na to vso svojo pozornost. Moramo jih razumeti.
Ko bo problem nesreče rešen, bo  s r e č a   samo še nepomembna beseda.