Kaj so pravzaprav razlogi našega nakupovanja, potrošniške histerije in končno dolgov v katere vse pogostoje zapadamo in, ali ima ta idilična podoba tudi temno stran?

Številne raziskave v psihologiji nudijo potrdilen odgovor na to vprašanje in iščejo prave razloge zakaj kupujemo. Zanimivo je, da ima malo kateri razlog, zvezo z našimi realnimi potrebami.

Reklame in oglasi, s katerimi nas zasipajo vsak dan, vsekakor doprinesejo k prekomernem nakupovanju. Bazirajo na skrbnem preučevanju človeške psihe in nas pritegnejo, da kupimo določen proizvod misleč, da z njim rešujemo povsem neko drugo težavo. Če bomo nosili npr. uro, ki jo nosi naša priljubljena igralka ali športnik, bomo lepši in uspešnejši, prav tako, kot onadva. Ali, če poskusimo najnovejši mlečni proizvod, ki ga na ekranih pije nekdo, ki je videti zdrav in vitek mislimo, da bomo tudi sami takšni. Da bomo preostanek časa presedeli z vrečko čipsa v roki pred televizorjem, sploh ni pomembno.

Občutek ugodnosti pri nakupovanju, je še eden izmed privlačnih faktorjev, da čas preživimo v trgovinah. Tako pri nas, kot v tujini, se vse več pozornosti namenja ureditvi trgovine, ta postaja prijetna, zanimiva in prepolna dodatnih uslug, kot so čuvenje otrok, kar nam omogoča, da preživimo vse več in več časa v nakupovanju.

Sledi tudi vse bolj popolna ponudba, ki je pogosto povezana s stvarmi, ki jih vidimo v filmih ali časopisih. Torbice likov iz priljubljene nadaljevanke, majice z znakom naših junakov, pohištvo, ki je podobno tistemu, ki smo ga videli v reviji in tako dalje. Mediji so eden od glavnih "prijateljev" zapravljanja in namerno definitivni kotributor na naši poti k dolgovom. Družba in njen pritisk ter dostopnost kreditnih kartic in vse bolj enostavne izposoje, nas ravno tako silijo v nakupovanje. "Obleka naredi človeka" je pregovor, ki smo ga slišali neštetokrat in o temu, da nas na cesti povsem drugače gledajo, če smo oblečeni dobro je bolje, da sploh ne govorimo. Zato je najlažje vzeti kreditno kartico, katero zelo redko povezujemo z denarjem ali izkoristiti limit, dobrodušno ponujen s strani banke ter zapraviti nad našimi zmožnostmi. Konec koncev, bo prišel račun nek drug dan in do tedaj bo zanesljivo že vse boljše.

Toda naša razprava ne bo popolna, če v tematiko ne pogledamo malce globlje. Dejstvo je, da imajo omenjeni faktorji velik vpliv na našo potrošnjo, toda raziskave so enoglasne v sporočilu, da smo glavni krivci vseeno mi sami in tisto, kar se dogaja v nas. In tu je beseda, ki jo najpogosteje omenjajo: SAMOSPOŠTOVANJE.

Vsekakor je lažje kriviti okolico in zunanje faktorje za karkoli, kar storimo narobe, tako tudi, za nerazumno zapravljanje. Toda sporočilo znanosti je jasno: kupujemo, da bi se počutili bolje, mislili, da veljamo več in se našli v materialnih stvareh, ker se ne moremo najti v tistih drugih, vrednejših. In tu je ključ naše spremembe in novega, bolj zdravega stališča do denarja. Dokler bomo mislili, da je kriva okolica in zunanji faktorji celo, če vložimo čas v evidentiranje svojih stroškov, ne bomo spremenili tistega najbolj pomembnega, to pa je naše stališče do nakupov in razlogov, ki nas v to silijo.

Nemesto tega bi bilo produktivnejše, da sprejmemo misel, da naša osebna vrednost nima nobene povezave s tem, koliko denarja imamo in s tem stvarmi, ki jih z njim kupujemo. Ta je v nas in če se želimo počutiti bolje in močneje, je čitanje knjig, nov hobi ali nekaj, kar lahko naredimo za ljudi, ki jih imamo radi tisto pravo, ki nas bo privedlo do tega občutka in ga zadržalo v nas dlje, kot lahko to naredi prazen predmet, katerega zelo verjetno ne potrebujemo, si ga ne moremo privoščiti, obenem pa ga je tako zelo enostavno izgubiti.

Komentiraj ta članek na forumu. (0 objav)