Živjo!

Naj še jaz napišen nekaj na blog, nekaj v stvarstvo in nekaj med zvezde.

Moja zgodba gre pa nekako takole. Pred več kot enim letom me je zapustil fant, v tistem času mi je ob strani stal prijatelj, ki je doživljal zelo podono zgodbo, mogoče celo v malo hujši obliki kot sama. Druženje je trajalo več kot pol leta, bilo nama je spuper, ampak vedno je ostalo samo pri prijateljstvu, to je bila moja želja, ker se nisem bila pripravljena vezati, hkrati pa ni bil moj tip. Pogovori med nama so bili zelo odkriti in tudi o najii morebitni zvezi sva velikokrat govorila in vedno prišla do istega zaključka.... ni možnosti. Potem pa se je nekega dne zgodil pri njemu preobrat, moja čustva se pa do njega niso spremenila. On je postajal čedalje bolj zahteven, jaz sem se čedalje bolj branila, da pa je bila mera polna, sem spoznala še enega od njegovih prijateljev, ki pa se mi je zdel zelo simpatičen. Na vse tiste prošnje da bi kaj bilo ali ne bi bilo nič, sem vse vztrajno zavračala. Nisem pa mu mogla povedati za njegovega prijatelja.

Pa tudi to je bilo... vsi njegovi prijatelji so me videli kot da sem njegova bodoča punca in to me je skrajno motilo, če sem želela še kdaj srečati svojo simpatijo sem morala ohraniti prijateljstvo s svojim prvotnim prijateljem.

Potem pa so se spet začele psihične težave z njegove strani in sem malo zato in malo tudi zaradi česa drugega poiskala njegovega prijatelja, in sva se malo pogovarjala o njegovih težavah, malo pa sva spoznavala eden drugega. Na koncu sva se zmenila, da najinemu prijatelju ne poveva za njino srečanje.

Seveda mi je po tem dogodku še bolj prirastel k srcu, potem smo sicer bili dogovorjeni, da gremo še skupaj kam, pa je vedno vse padlo v vodo, oziroma njega ni bilo zraven. Potem sva se enkrat še slišala po telefonu in govorila kakšno uro in se zmenila, da se dobiva z najinim skupnim prijateljem in mu razloživa, da ne delava nič proti njemu in da mu želiva samo pomagati, da se reši teh težav.

Medtem mu je en dan že sam omenil, da sva se dobila in da me skrbi zanj, pa ni odreagira. Glede na to, da sva imela cel čas z mojim prijateljem zelo odkrite pogovore se mi je zdelo prav, da mu tudi sama povem in mogoče celo priznam kaj se še skriva zadaj. In potem sem mu povedala, to kar mi je povedal, ni bilo dobro slišati. Dejal je da se naj ne mešam med njegove prijatelje, da ima on že nekaj nagledanega in da je ful zaljubljen in da seveda to niti nisem pričakovala, mi ne bo pomagal pri čemerkoli, ker on tako ali tako ni pravi zame in da ne želi, da bi me čez čas tolažil, ker bi me samo prizadel. Bilo pa je rečeno tudi, da če bom kaj poskušala, da se bo najino prijateljstvo prekinilo, ker sem ga že tako ali tako sedaj zelo priazdela, s tem pa bi ga verjetno ubila.

V bistvu sem zdaj glede teh stvari zelo zmedena, seveda bi mi prav prišel tudi kakšen komentar popolnoma nepristranskih ocenjevalcev, ker večina tistih, ki me pozna trdi, da je priazedt njegov ego, ker pač ni bil sam zbran, sama pa sploh ne vem več kaj naj si mislim in kako naj ukrepam naprej. 

Bodi prva-i komentator-ka

Komentirajo lahko samo člani-ce.
Prijavi se ali se včlani.

Powered by AkoComment Tweaked Special Edition v.1.4.6
AkoComment © Copyright 2004 by Arthur Konze - www.mamboportal.com
All right reserved