Našteli bomo tiste, ki jih največ uporabljamo:

Pasterizacija in sterilizacija-uporaba višje temperature

Marmelade in džemi-dodajanje večjih količin sladkorja, s katerim nastanejo zelo neugodni pogoji za razvoj mikroorganizmov

Kisanje-dodajanje kisline ali priprava takšnih pogojev, da shranjeno sadje ali zelenjava sama ustvarjata kislino in na ta način onemogočata razvoj škodljivih mikroorganizmov

Zamrzovanje-uporaba nizkih temperatur

Sušenje-odvzemanje vode plodu in na ta način preprečimo razvoj in nastanek škodljivih organizmov

Kompoti in konzervirana zalenjava

Tu uporabljamo temperaturo za preprečevanje kvarjenja. Na ta način se pripravlja dobršen del sadja in največji del zelenjave. Glavni namen tega konzerviranja je, da s toploto uničimo mikroorganizme, kozarec pa dobro zapremo. Tako pripravljena hrana je zelo okusna in če je dobro pripravljena, jo lahko neodprto seveda, hranimo kar nekaj let. Potrebno se je samo natačno držati navodil in posebno paziti na čistočo. Pomembno je še nekaj, ni potrebno v enem dnevu konzervirati velikih količin sadja. Te zahtevajo tudi mnogo napora od gospodinje in takrat, ko je mnogo dela pogosto pozabimo paziti na vse.

Osnovna pravila za konzerviranje

Po možnosti naj celotna priprava traja okoli dve uri-od vrta (ali tržnice) do kozarca. To pomeni, samo sveže sadje in zelenjava lahko data dobro pripravljeno ozimnico.

Za konzerviranje naberemo ali kupimo zrel, toda ne prezrel plod. Nikoli ne konzervirajmo prezrelega sadja ali zelenjave, ker na ta način ne bomo imeli dobre ozimnice. Hrano za predelavo moramo hraniti na hladnem prostoru in jo ne mešamo ali prebiramo.

Plodove sortiramo po zrelosti in velikosti. Ne mešaj npr. majhne in velike hruške, ker ne samo, da ne bo lepo videti temveč ne bodo enako mehke, niti enako sladke.  Če je zelenjava poškodovana ali nagnita jo odstrani.

Nekaj receptov za vkuhano sadje in zelenjavo

Breskve in marelice

Izberemo zrele, ne mehke plodove in jih operemo. Postavimo na cedilo, gazo ali redko platneno vrečko in vse skupaj potopimo v vrelo vodo. Olupimo, razpolovimo na dva enaka dela in odstranimo koščico. Če je sadje veliko, polovici razrežemo še na dva dela. Breskve se sicer lahko vlagajo tudi s kožico, lupina marelice pa ima močan okus in kvari okus kompota. Tako pripravljeno sadje zložimo v steklene kozarce tako, da so polovice obrnjene z notranjo stranjo navzdol. Prelijemo s sirupom in kozarec zapremo.

 Sirup dobimo tako: v hladno ali mlačno vodo dodamo sladkor v razmerju: 3 skodelice vode na eno skodelico sladkorja. Mešanico segrevamo, dokler se sladkor ne stopi.

Ko kozarec zapremo, ga naknadno kuhamo-sterilizacija-okoli 25 do 30 minut.

Hruške

Hruške za kompot naj bodo zrele, toda ne mehke. Dobro jih operemo, olupimo in narežemo na dva ali štiri dele. Zložimo v kozarce in prelijemo s sirupom, kot pri breskvah ali marelicah. Ko napolnimo kozarec, zapremo in steriliziramo. Sterilizacija traja od 30 do 40 minut.

Češnje in višnje

Operemo in šele nato odstranimo peclje. Sok, ki pri tem nastane zbiramo in damo v sirup. Sadje zložimo v kozarce in prelijemo z vročim sirupom, kot v zgornji dveh primerih in zapremo. Kozarce kuhamo v pari od 15 do 20 minut.

Kuhan stročji fižol

Za vlaganje vedno izberemo mlad fižol, brez nitk. Opremo in odrežemo konce. Damo v slan krop (na liter vode ena žlička soli) in kuhamo 5 do 10 minut. Odcedimo in zložimo s kozarce. Sterilizacija v pari traja prvič uro in pol, po 3-eh do 4-ih dneh pa še pol ure.

Stročji fižol v kisu

Tri kg zelenega stročjega fižola očistimo in narežemo na dva dela. Fižol damo v večjo, plitvo posodo in posolimo s 7dkg soli, polijemo z 2dcl vinskega kisa, zapremo s pokrovko in kuhamo. Občasno pomešamo. Temperatura tega kuhanja ne sme biti previsoka (okoli 130 stopinj), ker fižol samo mehčamo. Ko se fižol zmehča, ga zložimo v kozarce in nanj enakomerno polijemo sok od kuhanja. Če ostane še nepokrit fižol, dolijemo razredčeni vinski kis (na en del kisa en del vode). Zapremo.
Steriliziramo v pari, približno 30 minut.