Kaj naredi dobro mamo?

Je to potrpljenje?
Sočustvovanje?

Možnost dojenja otročka, kuhanje večerje in šivanje gumba na srajci, vse ob istem času?

Ali je to srce? Je bolečina, ki jo čutiš, ko gledaš otroka, kako gre po ulici prvič sam v šolo?

Ali je to strah, ki ga čutiš zjutraj, ko tvoj najstnik z novopečenim vozniškim dovoljenjem zamuja eno uro domov?

Skrb, ki te zbudi iz spanca in te prepodi, da vstaneš iz postelje, greš do zibelke ob dveh zjutraj in položiš roko na svojega otroka?

Ali občutek tope bolečine medtem, ko gledaš otroka kako spi, noč preden odide na fakulteto v drugo mesto?

Ali potreba, da kjerkoli si, tečeš k svojemu otroku, ko slišiš vest, da se je zgodila nesreča, požar ali nek otrok umira?

To je za vse mame otrok, ki so umrli v nesrečah in mame tistih, ki so nesrečo povzročili. Za vse mame, katerih otroci so nesrečo preživeli in mame, ki so sedele pred televizijo prestrašene, v objemu svojega otroka, ki se je pravkar vrnil živ in zdrav iz šole.

Za vse mame, ki so v solzah nosile cvetje in lutke na grobove svojih otrok. Za tiste, katerih otroci so umrli zaradi bolezni, nesrečnega primera in najhuje od vsega in najtežje sprejeti, otrok, ki so storili samomor.

To je za vse mlade mame, ki se mučijo z menjavo plenic in pomanjkanjem spanja.

In starejše mame, ki so naučile ali še učijo svoje otroke, da gredo od doma.

Za vse zaposlene mame in mame gospodinje.

Samohranilke in poročene.

Babice, katerih modrost in ljubezen do svojih odraslih otrok in otrok njihovih otrok ostaja konstantna.

Komentiraj ta članek na forumu. (0 objav)