Sanje spremljajo hitri očesni gibi. Človek, ki sanja, premika oči prav tako, kot bi bil buden in bi gledal okrog sebe. Če ga takrat zbudimo, se navadno živo spominja sanj, če pa ga pustimo, da spi naprej, se zjutraj pogosto sploh ne spomni več, da je sanjal.

Ko sanjamo, nam srce bije hitreje. V  sanjah nas čudne, nenavadne in neverjetne stvari sploh ne presenečajo. Naši spomini so prava zmeda in zmešnjava.

Vsak človek, ko je buden, premišljuje kako bi obvladal zunanji svet; v sanjah pa je le opazovalec svojega notranjega sveta.

Freud je trdil, da so sanje nerazumne in družbeno nesprejemljive želje, ki jih v budnosti zatiramo. Po Freudu zatrte pobude popači nekakšen "senzor" v možganih, tako da se nam v sanjah prikažejo kot sprejemljive, a navidezno nesmiselne. Medtem, ko je švicarski psihiater Jung trdil, da so sanje podzavestna želja po popolnosti. Kljub različnim stališčem so obema sanje pomenile simboličen jezik, ki ga je moč razumeti in tako razložiti človekova dejanja.

Komentiraj ta članek na forumu. (0 objav)