Krokodil s kamenjem v želodcu

Želodec krokodila je zelo zanimiv prostor! Že od prej se ve, da ti požeruhi lahko pogoltnejo marsikaj (in kar je še boljše, vse to njihova želodčna kislina tudi prebavi): želve, ptice, bizone, leve, no pa tudi druge krokodile (kadar branijo teritorij), toda znanstveniki so odkrili, da zelo radi papajo kamen. Še posebej priljubljeno je večje kamenje, ki za vedno ostane v njihovi trebušni votlini. To ne počnejo iz požrešnosti temveč zaradi zakona fizike-kamenje jim pomaga pri ustvarjanju ravnotežja pri potapljanju.

Zakaj kit tako hitro raste

Skrb za otroke je vedno naporno delo, tako pri ljudeh, kot pri živalih, mlad kit, pa je po 10-ih do 12-tih mesecih, ki jih je preživel v maminem drobovju, že dolg kot tretjina telesa mame. Po rojstvu, mama svojemu malčku "šprica" v usta mleko s pomočjo mišice okoli mlečne žleze, malček pa se trdno oprime njene bradavice (ja, tudi kiti jih imajo). Da pa bo stvar še bolj zanimiva-kitovo mleko vsebuje celo 50% maščobe, kar je približno desetkrat več, kot človeško. Zaradi tako polnomastne hrane mali kiti rastejo zelo hitro, okoli 90 kg dnevno.

Tudi ptice imajo spomin

Si lahko zamisliš daljno potovanje brez napačnih zavijanj, kart in trmastih voznikov, ki se ne premikajo in zavirajo promet? Zelo težko, mar ne? Za razliko od nas, nimajo ptice nobeneh težav. Golobi na primer, lahko preletijo na stotine kilometrov in našli bodo kar iščejo. Mnoge vrste ptic se orientira po zemeljskih magnetnih poljih, lanskoletne raziskave pa odkrivajo, da nekatere ptice, npr. že omenjeni golobi uporabljajo tudi orientacijo po tleh, s pomočjo katere vejo, kam gredo.

Krti niso slepi?

Afriški krti-podgane imajo majhne oči, so stalno pod zemljo in za njih so dolgo menili, da ne vidijo oziroma, da razpoznajo samo malo svetlobe in, da bolj uporabljajo oči za detektiranje sprememb v kroženju zraka, kot za vid. Zadnje raziskave pa kažejo, da ti krti vseeno vidijo, toda na njihovo žalost, se jim pogosto ne dopade tisto kar vidijo. Namreč v glavnem z očmi opazijo, ko se jim kašen sovražnik pritihotapi v podzemne rove, kar je razlog za obrambo ali beg. Vprašanje je, ali vidijo tako vsi drugi krti?

Kako žirafi stoji glava

Žirafina glava stoji na povprečni višini 4,80m in tako visoko z lahkoto pride do listja na drevesih. Vse mogoče težave fizične narave, je rešila brez problema. Kri do takšne višine je težko "napumpati", zato srce žirafe dela dvakrat hitreje od npr.srca krave, da bi kri uspešno prišla do možganov. Če glavo spusti, nastane nevarnost, da se kri naglo požene v možgane, toda do tega vseeno ne pride zaradi kompleksnega sistema žil.

Spomin slona

Sloni imajo največje možgane med vsemi sesalci, ki so kdaj koli hodili po našemu planetu. V povprečju tehta skoraj pet kilogramov. In zdaj ali so pametni, ali uporabljajo to sivo snov? Čeprav obstaja mnogo testov, je IQ še vedno težko izmeriti, tako pri človeku, kot pri živalih. Toda v zadnjem času znanstveniki uvajajo nov kvocient-EQ ali kvocient encefalizacije. EQ označuje odnos med aktualno količino možganov in njegove pričakovane velikosti glede na težo živali ali človeka. Dokazano je, da je dobljen kvocient v vzajemni zvezi s sposobnostjo obvladovanja preprek in reševanja izzivov. Popvprečni EQ slona je 1,88, človeka 7,33 do 7,69, šimpanza 2,45 in svinj 0,27.Inteligentnost in spomin ne gresta vedno z roko v roki, po čemer bi lahko zaključili, da imajo sloni dober spomin, toda ne ravno tako, kot si mislimo.

Papagaji in roboti

Za papige običajno pravimo, da kričijo brez prave zveze in ta njihov govor gre marskikomu pošteno na živce. To raziskujejo že 30 let in prišli so do zanimivih dognanj. Papige lahko rešijo določene lingvistične naloge na stopnji otrok v dobi od štiri do šest let. Razumejo pojme: isto-različno, večje-manjše, nič-številke. Ravno tako lahko kombinirajo nazive in fraze. Zaradi tega so letos predlagali, da se papagajski govor izkoristi v razvijanju umetnega govora, ki bi ga uporabljali roboti.

Komentiraj ta članek na forumu. (0 objav)