Medtem, ko se je pripravljala makova ali orehova potica, nismo smeli niti blizu kuhinji, da ne bi testo "padlo", toda, ko se se delali vanilijevi kifelčki in medenjaki, smo uživali v valjanju testa in igranju z modelčki. Posebna radost je bila, ko smo dobili ostanke testa in delali iz njega oblike, kakršnekoli smo želeli. Tako so se na svečani mizi, ob tradicionalnih zvezdicah znašli tudi naši dinozavri, goske...Tudi danes, ko nekdo omeni Božič, so moja prva asociacija zamegljena kuhinjska okna od vročega štedilnika, medtem, ko se iz pečice širijo "božične" vonjave.

Hrana kot tradicija

Izbrana hrana je bila vedno del rituala slavja. Tako se je "prijela" tudi navada, da se za Božič je perutnino, ker ta koplje z nožicami, tako, da meče zemljo za sabo. Tako simbolično vse slabo ostaja za nami. Prašičku pa je zaradi tega, ker rije z rilcem naprej, namenjena usoda pečenke na novoletni mizi.

Makova in orehova potica

Tako je to napravila moja mama:

1. Kvas je pomešala z malo mlačnega mleka, malo sladkorja in dodala še malo moke. Potem je vse to pomešala v ostalo moko. Zatem je dodala tri rumenjake, tri žlice smetane in 150g zmehčanega masla ali margarine.

2. Tako premešano testo je pokrila s krpo in pustila vzhajati eno uro. Nihče ni smel odpirati vrat, niti oken. Ko je testo narastlo, ga je še enkrat premesila, razvaljala in napolnila z nadevom-eno polovico z makom, drugo z orehi.

Nadev za orehovo potico: mleti orehi se pokuhajo v mleku, dodaš sladkor, vanilijev sladkor in rozine namočene v treh žlicah ruma.

Nadev za makovo potico: mleti mak se na kratko pokuha v vrelem mleku, potem dodaš med, sladkor, vanilijev sladkor, rozine po želji in maslo.

3. Ko vse lepo zaviješ, pustiš, da vzahaja še eno uro. Potem premažaš z beljkom ali rumenjakom s sladkorjem in postaviš v pečico na 140 do 180 stopinj Celzija. Pečeš približno dobro uro.