Ker parole niso samo izraz in odraz nezadovoljstva ali upora,so splošno gledano, najbolj enostavno orožje manjšine ali posameznikov.  Čeprav so najbolj poznane parole, ki jih v žargonu še danes uporabljamo, nastale v glavnem v nemirnih časih, v družbah kjer je bilo potrebno nekaj spremeniti, upor in nezadovoljstvo nista nujen faktor nastanka parol.

Ne glede ali je to v glasbi, politiki, vojni ali miru, je pomemben element ta, da parole pošiljajo sporočilo vsem ali samo ciljni publiki. Nekatera od teh sporočil bodo aktualnost zadržala še stoletja, nekatera bodo smiselna samo v kontekstu časa, ko so nastala.

Punk's not dead

Sposojena iz zaporniškega žargona, se je beseda punk začela uporabljati v začetku sedemdesetih let na kompilacijskih albumih tako imenovanega garage rocka. Toda pravi pomen so ji dali Sex Pistolsi, ki so s svojevrstnim punk manifestom Anarchy in the U.K. postavili korenine celi ideologiji in gibanju, kateremu glavne lastnosti so bile antiavtoritarnost, individualizem in osebna svoboda, ki bo skrajno obliko dobila v anarhizmu.

Kratka, eksplozivna in burna kariera  Pistolsev ni privedla do smrti punka, kar prvi poudarjajo The Exploited, ko so leta 1981 izdali album Punk's not dead. Čeprav ta parola že leta in skoraj desetletja zveni kot opravičilo, je nesmiselno sploh postavljati vprašanje ali je zares mrtev, ker pojasni mi, kako ideologija lahko umre?

Proleterci vseh dežel, združite se!

Politični slogan "Proletarci vseh dežel, združite se", je bil eden od najbolj poznanih sloganov in parol socialistično urejenih družb, izhaja pa ima iz Marxovega in Engelsovega "KOmunističnega manifesta".

Krilatica delavskega razreda, ki je v socialistični družbi prevladoval, posebno tako imenovana tretja izmena, je vzpodbujala skupnost, ki temelji na socialnem statusu in je pravzaprav imela negativen odnos proti nacionalnem in tradicionalnem.