Samo za primerjavo: moški možgani proizvedejo (to pomeni, da jih bo moški izgovoril), največ 4000 besed dnevno.

Kaj to v praksi, oziroma v moško-ženskih odnosih pomeni?

To pomeni, da je moški popolnoma pripravljen v službi, kjer je v mnogih situacijah primoran govoriti, "oddelati svoje", kar se teh 4000 besed tiče. Potem se vrne domov k ženi, ki je v službi govorila približno toliko kot on in kateri je preostalo še med 2000 in 4000 besed. Na to moški enostavno nima moči odgovoriti, zato se počuti še bolj utrujenega in želi, da bi žena utihnila za vedno. Seveda jo ima rad še naprej, njegova čustva sploh niso vprašanje, toda zelo si želi tistega-da bi utihnila.

Razlog, zakaj je moškemu problem, da po delovnem času pride na konec s toliko ženinih besed je, da se moški v principu osredotočijo na reševanje težav in govorijo takrat, ko imajo o teh problemih res nek konkreten odgovor. Ženske, po svoji strani, uporabljajo govor tudi kot sredstvo za zbliževanje z ljudmi, zato lahko ure dolgo klepetajo s prijateljicami in ne povedo nič posebnega, niti ne rešijo nobene težave. To bi zlobnežem lahko zvenelo kot, da je takšen ženski pogovor nesmiselen in prazen, toda ni tako - izpoljnjuje svojo osnovno funkcijo in to je, da se prijateljice še bolj zbližajo in negujejo svoje prijateljstvo.

Pa se vrnimo k moškemu problemu - ko začne ženska govoriti, je njegova avtomatska misel, da ima ona težavo in potrebuje njegovo pomoč, da to težavo reši. Poleg tega, da je utrujen že od službe, se moški popolnoma izgubi v obilici besed s katerimi ga žena zasipa in ne dojame, da žena potrebuje samo sočustvovanje, ker jo bolijo roke in hrbet (čeprav ve tudi sama, da bo minilo, ko si odpočije), potrebno je samo to, da jo posluša, da nikakršno reševanje težav, niti dolgi stavki kot odgovor niso potrebni.

Moški razmislite!

Komentiraj ta članek na forumu. (0 objav)