Včasih se vprašam: Ali delam kaj narobe? Če da, kaj je to? Odrekli smo se vzgojnih pravil kot so "palica vzgoji kol", postali smo liberalni, velikodušni, odprti - vse v najboljši nameri.

Toda včasih je več kot očitno, da smo preveč popustljivi. Svoboda je pomembna in pravilna in ali ni čas, da priznamo, kako zelo težko je postaviti meje in pokazati otrokom kako daleč smejo. Otroku je potrebno zgraditi zdrave temelje, da se bodo znašli v družbi in pridobili svoj prostor.

Nauči svojega otroka, da bo obvladoval elementarne družbene sposobnosti, kot so tolerantnost, spoštovanje drugih, samostojnost, zanesljivost in samodiciplina. Za začetek je to več kot dovolj, kajti drugi pomembni, vzporedni cilji se bodo nadgradili na vrednotah, ki si jih svojemu otroku podaril/a.

To se ne ne doseže z kaznovanjem in strogostjo, temveč edino z ljubeznijo. Pokaži otroku, da ga brezpogojno ljubiš in razumevanje se bo zgradilo med vama ne glede na to, kako se ti to zdi nemogoče.

Vsakič, ko te mali razgrajač razjezi in potisne v obup se spomni, da  to ne dela namerno, temveč gre za fazo razvoja, ki je neizogibna za to starost in katera bo minila. V jutranjih morah...je povsem razumljivo, da ti uide stavek kot: "Tebe se ne da prenašati!"

Toda pozor: če se to dogaja prepogosto, bomo povzročili ravno nasprotno, negativno stališče tvojega malčka. Čutil se bo zavrženega in veliko je tveganje, da se bo to odrazilo na njegovi zdravi samozavesti. Pokaži mu, da te njegov bes ne more vreči iz ravnotežja, bližina in toplina sta orožje s katerim razpolagaš in ne strogost.

Na ta način uporabljaš moč pozitivnega stališča in tvoj otrok bo prej ali slej začel razmišljati na način: če se jaz obnašam lepo in ljubeznivo, tedaj je tudi mama ljubezniva in svet je takoj popolnoma drugačen!

Res je težko, toda vredno je poizkusiti! Srečno! 

Komentiraj ta članek na forumu. (5 objav)