Kadar vprašam starše kako vzgajajo otroke, mi večina staršev pove kako kaznujejo otroke. Kričijo, jih oštevajo, našeškajo, jim odvzemajo privilegije  in jih pošiljajo v njihove sobe. Vendar vzgoja in kaznovanje nista eno in isto. Vzgoja je učenje sprejemanja odločitev. Je učenje otrok, kako narediti boljšo izbiro pri njihovem vedenju, kako biti odgovoren in pokazati jim, da lahko izbirajo, kako se bodo vedli. Po resnici povedano je kaznovanje zelo majhen del procesa vzgoje, če je uporabljeno pravilno.

Mislim, da je veliko staršev zmedenih glede namena vzgoje. Nagibajo se k temu, da je namen vzgoje nadzor nad otrokovim vedenjem - naj se lepo vedejo, ne glede na vse. In na žalost veliko staršev zapravlja ure za lovljenje otrok okoli hiše, da bi jih prisili k lepemu vedenju. Pravi cilj ne bi smel biti nadzor ampak sodelovanje. Če boš poudarila sodelovanje v tvojem domu, boš naučila otroke, da izberejo primerno vedenje, ker se je smiselno vesti primerno. Mar ne bi bilo to olajšanje.


Pa si poglejva primer:
Predstavljaj si, da tvoja hčerka naredi pravo nesnago v kuhinji, ko si pripravlja kosilo. Tvoja prva reakcija je lahko kričanje ali oštevanje - kaznovanje. Mogoče jo boš celo našeškala ali jo poslala v njeno sobo. Vendar s temi reakcijami ne boš dosegla veliko. Namesto tega uporabi vzgojo, da ji pokažeš izkušnjo vzgoje. Ker želiš, da se nauči pospraviti za sabo, začni z nečim pozitivnim: "Vesela sem, da vidim, da si znaš pripraviti kosilo, vendar sem razočarana, ker si pustila za sabo vse umazano. Vem da lahko narediš bolje. Prosim, pojdi in počisti. Povej mi, če potrebuješ pomoč."


Med tema dvema strategijama je bistvena razlika. V prvem primeru poizkušaš nadzirati otrokovo vedenje. Novi pristop pa po drugi strani vzpodbudi tvojega otroka, da nadzira svoja dejanja. Se strinjaš z mano, da je ta strategija bolj smiselna? Nadziranje je redko boljša taktika, kot iskanje sodelovanja. Ko enkrat verjameš, da je vzgoja učenje sprejemanja odločitev, bosta ti in tvoj otrok imela izboljšan, sodelujoč odnos do vzgoje.

Aktivnosti Lekcije dve:
Dejanja za spremembo otrokovega vedenja

V prvi lekciji si določila katera vedenja želiš spremeniti. V tej lekciji boš izvedela kako ukrepati, da jih spremeniš. Zdaj se moraš odločiti, kako boš posredovala, da izboljšaš njihovo vedenje.


Ker zdaj poznaš pomembnost sodelovanja, začni tako, da otrokom poveš o ciljih tvojega načrta - da bi rada da spremenita svoje vedenje in da jima boš z veseljem pomegala. Pojasni jima tri vedenja, katera želiš da spremenita. Nato uvedi pravila in posledice. Bodi zelo jasna o tem kaj pričakuješ in kaj lahko pričakujeta onadva. Najpomembnejše, bodi pozitivna o načrtu: Povej jima, da bo to izboljšalo počutje vseh. Na koncu naj tudi otroka izrazita svoje ideje. Ugotovi kakšne spodbude bi rada dobila. Ekstra čas s tabo, nekaj več minut pri branju pravljice, zahvalno pisemce v postelji... Vendar jima razloži, da resno misliš s svojim načrtom. Če ne bosta spremenila vedenja boš nadaljevala z vedenjskimi ukrepi.

Tukaj je primer, kako lahko vodiš pogovor. Se spomniš Andreja in Mojce. Morala bi se manj kregati in več deliti. Lahko jima poveš takole: "Rada bi govorila z vama o novem programo. Od sedaj pričakujem, da se ne bosta več kregala. Prav tako pričakujem, da si bosta delila igrače. Ko bosta delila igrače in se ne bosta kregala, si bosta prislužila dodatne minute pri branju pravljice za lahko noč. Če bosta prekršila pravilo, bosta šla na timeout za pet minut. Ta načrt vama bo pomagal, da se bosta bolje razumela med sabo. Vem da lahko to dobro opravita."

Od tega trenutka, je izbira njuna. Starš lahko postane gledalec, ki spodbuja otroka k uspehu. In ko otrok prekrši pravilo, se staršem ni potrebno spuščati v dolgo prerekanje, vendar enostavno uveljavi posledice.

Vprašanja, ki se jih vprašaj

Če ugotoviš, da je potrebna oblika vzgoje, se vprašaj naslednja vprašanja preden uporabiš katerokoli taktiko:

1. Bo ta stil vzgoje naučil mojega otroka bolje sprejemati odločitve?
2. Bo ta stil vzgoje spremenil slabo vedenje?
3. Je ta stil vzgoje sprejemljiv in pošten?

Za tvoje otroke nisi več slabi policaj. Z dajanjen veliko spodbude, ko pokažejo napredek, bodo vedeli da si na njihovi strani in da želiš, da jim uspe. Izjave kot je: "Lepo vaju je videti kako si delita igrače" in "Lahko sta ponosna na vajino vedenje", so posebej v pomoč pri zviševanju občutka vrednosti. O tem bomo več govorili v Lekciji tri.

Pomagalo ti bo beleženje vedenja, kot si delala v pejšnji lekciji. Vpiši ali si morala uporabiti vzgojne ukrepe za popravljanje vedenja in kako dosledna si bila. Ko se bodo otroci prilagodili načrtu, boš ugotovila da se slabo vedenje zmanjšuje.