Razmisli malo o svetu z inetrnetom danes in se spomni časa, ko si morala za skoraj vsako informacijo obiskovati knjižnico ali listati velike in težke enciklopedije. Za vsak nakup si morala zares v trgovino, za stvari, ki se ne dobijo pri nas pa si morala prositi prijatelje, ki so potovali, sorodnike, ki živijo v tujini in podobno. To so samo nekateri primeri, verjamem, da se tudi sama spomniš množice podobnih. Te ogromne spremembe so se zgodile v časovnem obdobju samo 15-tih let, ker ravno toliko let obstaja internet.

Internet je v teh velikih spremembah služil kot medij, same spremembe so povzročile usluge in spletne strani, ki so nam postale dostopne preko njega. Izbrali smo deset spletnih strani, ki so imele velik vpliv na nas in današnji način življenja.

eBay

Osnovan: 1995
Uporabnikov: 168 miljonov
Vrsta: Online trgovina in avkcije

Verjetno največja tržnica na zemeljski krogli nudi vse razen orožja, ognjemetov, živali ter naprav za vlome in prevare. Trguje se neprestano in to ne samo z rabljenimi stvarmi, vse več tovarn ponuja svoje proizvode preko eBaya, ker vedo, da bodo tam v vsakem trenutku našle miljone potencialnih kupcev. Veliko število spretnih kupcev in prodajalcev na eBayu je zapustilo svoje službe in živi od kupovanja in prodaje na tej strani. Posel gre že od začetka tako dobro, da je eBay v tem času osnoval PayPal, servis za zanesljive online nakupe in kupil Skype, tovarno z najboljšim VolP softverom na svetu.

www.ebay.com

Wikipedia

Osnovana: 2001
Uporabnikov: 912.000 obiskov vsak dan
Vrsta: Online enciklopedija odprtega tipa

Pred internetom je pojem enciklopedije označeval veliko in prašno knjigo ali cel komplet knjig, toda danes enciklopedija nima zveze s papirjem. Največja enciklopedija se nahaja na računalnikih, h katerim lahko dostopa vsak uporabnik interneta. Posebnost te enciklopedije je, da lahko ta isti uporabnik doprinese k njenemu bogastvu informacij. Enciklopedija, ki jo prebira miljone ljudi in se tudi izpopolnjuje tako hitro, je največja na svetu. Težave z netočnimi podatki se vse hitreje popravljajo, količina podatkov pa raste iz sekunde v sekundo. V tej sekundi bo po informacije shranjene v Wikipediji prišlo 2000 ljudi.

www.wikipedia.com