Kaj mislim s tem? Ljubiti samo sebe je graditi na svoji močni notranji povezavi. Naučiti se moraš kako biti ljubeči starš do sebe. Najprej moraš razviti svojo žensko energijo: tvojo notranjo mamo, tisti del tebe, ki te vedno ljubi skrbi zate in te razume. Razviti moraš tudi moško energijo, ki jo nosiš v sebi, to je tista, ki je tam, da te varuje in reagira v zunanjem svetu.

Prepričana sem, da ta stavek velikokrat slišiš: Ljubiti moraš samo sebe. Ampak kaj to pomeni? Si privoščiti vročo čokolado, ko te zebe? Kupiti si novo obleko, ko ti zapaše? Delati kar ti srce poželi kadar hočeš? Se toplo obleči, ko je zunaj mrzlo?

Ljubiti sebe pomeni naučiti se ravnati s seboj, kot bi starš ravnal s svojim otrokom.

Ko odrasteš, predvidevam, da si že, imaš v sebi še zmeraj notranjega otroka. To so tvoje emocije. Pri eni stopnji še vedno reagiraš na ravni 3 - 4 letnega otroka. Tvoja čustva se ne postarajo ali postanejo bolj zrela. Ti postaneš starejša in zrelejša. Naučiš se lahko, kako jih spoštovati in nadzorovati. Lahko se naučiš skrbeti za tega notranjega otroka.

Takrat, ko se ne zavedaš notranjega otroka, poskusiš živeti kot 4-letna deklica. Počutiš se osamljeno, bojiš se velikega zastrašujočega se sveta, brez vednosti kaj storiti, kje vprašati za pomoč, kako se zavarovati. Vedno se boš počutila prestrašeno, boječe, v dvomih, utrujeno. Težko je kot otrok preživeti v svetu odraslih. Počutila se boš jezno in prestrašeno skoraj ves čas, in izgubljeno.

Zakaj pa to? Zato, ker nihče ne skrbi za tistega notranjega otroka v tebi.

Reciva, da je tvoje ime Cvetka. Stara si 42 let. V tebi živi majhna Cvetka. Ona je stara 4.leta. Takrat, ko si ti zaposlena s skrbjo za ljudi, z delom, s shanjanjem, s tem, da moraš opraviti tisoč stvari dnevno, se bo majhna Cvetka počutila spregledano. Ko vedno hitiš pomagati drugim in skrbiš, da so preskrbljeni, zadovoljni, boš vsak večer izčrpana in objokana ležala v postelji. Počutila se boš jezno brez kakršnegakoli razloga ( toda vseeno eden obstaja in to velik! ).

Vsa ta čustva so poskusi pridobitve pozornosti notranje majhne Cvetke.

Predstavljaj si, da imaš poleg otrok, moža, kolege, starše, prijatelje, majhno Cvetko. Noben je nikoli ne opazi. Noben ne skrbi zanjo. Kadarkoli, ko hoče kaj povedati, pridobiti pozornost, ti na njo zakričiš ¨Tiho bodi!¨ Ti rečeš ¨Poskrbeti moram za starše, moje delo, mojega moža, moje prijatelje, moje otroke, moj dom... Nimam časa zate!¨

Kako misliš, da se bo Cvetka počutila? Kaj misliš, da bo naredila? Najprej bo hotela pritegniti pozornost z globokimi čustvi. Veliko bo jokala, kričala, mogoče bo sem pa tja agresivna. Ti misliš, da si jezna na zunanji svet, v resnici pa je Cvetka jezna NATE! Jezna in žalostna je nate, ker ne skrbiš zanjo! Obnašaš se kot, da ne bi obstajala! Nič ni hujšega kot to, da se obnašaš kot, da notranji otrok ne obstaja.

Najslabši občutek na svetu je ta, da nisi zvesta sama sebi. Ni hujšega od tega!

Kolikokrat si ignorirala tisto kar si čutila, da si nekomu ustregla. Kolikokrat si rekla notranjemu otroku naj utihne, da ni pomemeben...

Ta notranja Cvetka, kaj bo storila? Obupala bo čez nekaj časa. Po dolgem izkazovanju svojih čustev, bo obupala. Postala bo utrujena od vsega tega in bo rekla:¨Ni pomembno, ne ljubi me, noče skrbeti zame, nisem vredna tega¨, in postala bo depresivna.