Začnimo pri njihovem imenu - izvira iz imena rimskega boga Vulkana, boga ognja in seveda vulkanov. Vsi vemo, da je Zemljina notranjost žareča in nas neprestano malce greje, čeprav to ne občutimo. Toda zato so tu vulkani, da nas na to spomnijo.

Kaj je pravzaprav vulkan?

Vulkan je geografska oblika, najpogosteje gora (čeprav so tudi podvodni vulkani, kar pomeni podvodne gore), iz katere izhaja magma na površino Zemlje. Vulkani bistveno vplivajo na oblikovanje reliefa, razdelimo pa jih na aktivne in neaktivne. Aktivni vulkani tvorijo vulkanske cone, najbolj poznana takšna cona je pacifični ognjeni krog, ki obkroža Tihi ocean. Najbolj viden del vulkana je kupola, ki se končuje s kraterjem medtem, ko je povezava med vulkanskim ognjiščem in kraterjem - vulkanski kanal. Razen magme, iz vulkana prihajajo tudi vulkanske bombe (večji kosi lave vretenčaste oblike), vulkanski bloki (lahko tehtajo nekaj tisoč ton), vulkanski prah ali tuf (pepel pomešan z vodo) ter lapile (razžarjeno kamenje). Vulkanska področja pogosto spremljajo velika termalna in mineralna najdišča.

Podvodni vulkani pogosto ustvarijo nove otoke - npr. Havajski otoki so vulkanskega porekla, zato lokalno havajsko prebivalstvo spoštuje boginjo ognja Pele, ki se pojavlja v mnogih oblikah. Ena od njih je tudi vulkanska lava, drugi so bel pes, starka ali dekle. In nas zanima prav lava, ogenj, visoke temperature, kraterji...in vse tisto kar je povezano z vulkani. Pele kraljuje v havajskih kraterjih, številni obiskovalci v njih puščajo darila - kovance, cvetje, tudi svinjske glave ter pečena piščeta! Vse to zato, da bi se njihova boginja razveselila in jim čim manjkrat poslala ogenj, dim in pepel!

Kaj je magma?

Magma je žareča masa v notranjosti Zemlje, na površino pa začne prodirati iz različnih vzrokov, npr. tektonskih premikov, spremembe globinskega tlaka, visoke temperature, ki je lahko od 600 do 1200 stopinj Celjzija ali zaradi plinov in par, ki potiskajo magmo.

Magma se na površini Zemlje imenuje lava, na površje pa izbruhne na dva načina: z izlivanjem ali erupcijo. Ko pride do izlivanja se tvorijo t.i. pokrovi, npr. otok Islandija je nastal z izlivanjem magme medtem, ko erupcije nastanejo zaradi velike količine zbrane pare in plinov, ki so pogosto eksplozivne, spremljajo pa jih potresi.

Vulkani izven Zemlje

Mesec nima velikih vulkanov, niti burnih erupcij  zanimivo je, da je erupcija na Mesecu nekaj povsem drugega, kot tista na Zemlji. Zemljini vulkani so relativno mladi, nastali so pred nekaj sto tisoč leti, medtem, ko se je večina erupcij na Mesecu zgodila pred tri do štiri miljone leti. Dalje, gravitacija na Mesecu je šestkrat slabša od gravitacije na Zemlji, kar pomeni, da na Mesecu lava teče mnogo hitreje in je lahko v krajšem času pokrila večjo površino. Na Mesecu ni vode, vodna para pa je eden najpogostejših povzročiteljev burnih erupcij na Zemlji.

Mars ima največje vulkane v celem sončnem sistemu. Npr. Olympus Mons je največji in najmlajši vulkan na Marsu, visok je skoraj 27 km, širok 700 km, širina na vrhu je 72 km. Zaradi primerjave - Mauna Kea je največji vulkan na Zemlji, visok je 10 km in širok 120 km. Kot na Mesecu, se je tudi na Marsu večina erupcij zgodila pred tri do tri in pol miljonov let, zato so možnosti, da se erupcija na Marsu vidi, danes zelo majhne.

Venera ima največ vulkanov. Okoli 1600 velikih in številnih majhnih, pravijo, da med 100.000 in 1.000.000. Večina jih je neaktivnih. Erupcije na Veneri se ravno tako razlikujejo od tistih na Zemlji, zaradi visokega pritiska na Veneri (90 krat večjega kot je na Zemlji), so manj eksplozivne in proizvajajo manj pepela. Na Veneri je malo vode, ki je ravno tako eden glavnih krivcev za erupcije.

Vulkanske katastrofe

Vulkanski otok Krakatau v Indoneziji, je leta 1883, po dvesto letih mirovanja eksplodiral. Erupcija je raztreščila večji del otoka, toda tudi povečala površino sosednjih dveh. Predpostavlja se, da je ta eksplozija izzvala najmočnejši zvok zabeležen v zgodovini, ker se je slišal na oddaljenosti 5000 km. Po eksploziji je nastal velik plimni val visok 36 m, umrlo je 36.000 ljudi.

Vukan Mont Pele je z erupcijo uničil skoraj celo mesto St.Pierre, ko je iz kraterja izbruhnil oblak z žvepleno kislino, paro in razžarjenim kamenjem. Umrlo je 26.000 ljudi.

Vulkan St. Helens v ZDA je eruptiral leta 1980, naokoli pa so letele stene velike kot avtobus. Menijo, da je imala eksplozija moč 500 atomskih bomb, ker so bila drevesa na področju 600 kvadratnih km, zravnana z zemljo.

Trenutno aktivni vulkani

Na Zemlji je trenutno aktivnih mnogo vulkanov, nekateri samo mečejo dim, nekateri pa podijo tisoče ljudi v beg.

• Bulusan, Filipini, 1995
• Canlaon, Filipini, 2003
• Heard Island, Avstralija, 2004
• Merapi, Java, Indonezija, 2006
• Sakura-jima, Japonska, 2005
• Kilauea, Havaji, ZDA, 2005
• St. Helens, ZDA, 2005
• Karimski, Rusija, 2005
• Anataham, Marijansko Otočje, 1920