Zdravje in Počutje
Spanje in sanje
Zanimiva stran spanja in sanj | Zanimiva stran spanja in sanj |
|
|
| napisal-a mia m | ||||
Stran 1 od 2 V spanju preživimo tretjino življenja. Napoleon, Florence Nightingale in Margaret Thacher so spali samo štiri ure, Thomas Edison pa je rekel, da je to izguba časa. Pa pojdimo malo analizirati...
Zakaj spimo? To vprašanje muči znanstvenike že stoletja, toda nihče ne pozna pravega odgovora. Nekateri menijo, da daje spanje telesu priložnost, da se obnovi od dnevnih aktivnosti, toda zanimivo, da je količina energije, ki se prihrani s spanjem v osmih urah samo 50 kalorij, kar je enako količini energije, katero nam omogoči kos toasta. Spati moramo, ker tako vzdržujemo stalen nivo kognitivnih sposobnosti - govor, spomin in razmišljanje. Z drugimi besedami, spanje zavzema pomembno mesto v razvoju možganov. Da bi razumeli vlogo spanja, je najbolje pogledati kaj se zgodi, če ne spimo. Prvo in najpomembnejše - možgani izgubijo sposobnost funkcioniranja. Če si kdaj prebedela celo noč, si zanesljivo opazila, da si bila potem nervozna, pozabljiva, matasta in slabe volje. Tudi koncentracija in pozornost znatno upadeta. Ob pomanjkanju spanja se del možganov, ki kontrolira jezik, spomin, načrtovanje in občutek za čas, skoraj izključi. Če ne spiš 17 ur, boš funkcionirala enako kot, da imaš v krvi 0,05% alkohola. (dva kozarca vina) Raziskave so pokazale, da se zaradi nespečnosti zmanjšuje možnost odgovora na situacije, ki se hitro menjajo, ter sprejemanja razumnih odločitev. V fizičnem smislu smo bolj podvrženi stresu, raste krvni pritisk, lahko pa pride do pridobivanja teže, ker se hormoni in kemikalije, ki igrajo glavno vlogo v kontroli apetita, sproščajo ravno v času spanja. Kaj se dogaja medtem, ko spimo? Spanje se dogaja v krogu, ki traja od 90 do 110 minut in se stalno ponavlja, deli pa se v dve kategoriji - REM in non REM, ki je razdeljen v štiri faze. NON - REM
Faza 1 lahen spanec
Faza 2 pravi spanec
Faza 3 in 4 globoko spanje REM Rem je okrajšava od Rapid Eye Movement (hitra kretnja očesa). Rem obdobje se običajno začne 70 do 90 minut potem, ko smo zaspali. Povprečno gremo v eni noči skozi 3 do 5 Rem epizod. Čeprav se ne zavedamo, so v Rem obdobju možgani zelo aktivni, pogosto celo bolj kot kadar smo budni. Zdaj sanjamo! Naše oči se obračajo naglo v vse smeri, dihanje in delo srca se pospešita. Toda telo je paralizirano, kar je naravni način zaščite, da ne bi delovali oziroma "delali" svojih sanj. Po Rem-u se cel krog ponovi. Koliko spanja potrebujemo? Potrebna količina spanja je od osebe do osebe različna. Raziskave kažejo, da ljudje spijo od 5 do 11 ur dnevno, povprečje je 7,75 ur. Znastvenik Jim Horne je dejal, da je količina spanja, ki jo potrebujemo takšna, da se nam podnevi ne spi. Tudi živali potrebujejo različno količino sna - piton 18 ur, tiger 16 ur, mačka 12 ur, šimpanz 10 ur, ovca 4ure, žirafa samo 2 uri. Svetovni rekord za najdaljše obdobje brez spanja ima Randy Gardner iz 1965. leta, ki ni spal celih 11 dni. Četrti dan je začel halucinirati. Potem si je umislil, da je znan nogometaš, toda na začudenje vseh, je Randy na koncu raziskave funkcioniral povsem dobro, celo znanstvenike je porazil pri fliperju.
|
||||
Če se rehabilitiraš po poškodbi sklepov, če si ljubitelj-ica fitnessa ali se ukvarjaš: