Rasa izvira iz argentine, "naredil" pa jo je dr. Antonio Nores Martinez in njegovi potomci. Dobili so jo s križanjem na desetine vrst, med ostalimi tudi pointera, mastifa, bokserja, bulteriera in buldoga. Prvi standard te vrste, je publiciran na koncu štiridesetih let prejšnjega stoletja, deset let potem, ko ga je napisal Martinez.

Toda moralo je preteči še petnajst let, da je Kinološka federacija Argentine v letu 1964 priznala pasmo. Devet let kasneje, je pasmo priznala tudi Svetovna kinološka federacija.

Argentinska doga je bila narejena prvenstveno za lov na velike divje živali npr. vepre in čeprav je njen izgled pravzaprav zastrašujoč (mnogi jo zaradi nepoznavanja uvrščajo v potencialno nevarne pse), še ni zabeležen primer napada na človeka. Na svetu jih je skupno približno dvajset tisoč. Po izgledu tega psa je jasno, da mu je prednik tudi nemška doga. Ušesa stojijo pokonci, rep je dolg in močan. Hrbet je mišičast, dlaka zelo kratka. Raste ob telesu in je čvrsta, mora biti popolnoma bela z izjemo črnega "flekca" na glavi.

Oči so temne lešnikove barve, smrček črn, kot tudi rob ustnic. Samica lahko zraste do višine 60 do 65 cm in tehta od 38 do 45 kg, samci od 62 do 68 cm in tehtajo tudi do 60 kg.

Prve argentinske doge so prišle v Evropo leta 1968, čeprav še danes niso pretirano razširjene. Uporabljajo jih po pravilu za lov na velike živali in za potrebe carine, vojske in policije.

Govorimo o izjemno inteligentnem in pogumnem psu, z odlično razvitim vohom, zato ga je zelo lahko trenirati za iskanje. So odporni na bolezni, vzgaja pa se jih s pohvalami in nagradami.

Argentinska doga je dobrodušna, nezaupljiva do tujcev in drugih psov, predvsem pa zvesta svojemu domu, "svoji družini", posebno otrokom. Je odličen čuvaj in ni glasna - redko laja. Je vesela, odprta in ne zahteva posebno pozornost.

Toda, ni za vsakogar - dober ljubljenček je lahko samo ljudem, ki imajo s psi izkušnje, so odločni in dosledni, kar je zelo pomembno pri vzgoji in socializaciji argentinske doge.

Jo kdo izmed Kofetkarjev ima?