Ona vključuje postavljanje pravil tvojemu otroku in jim postavlja jasna pričakovanja o njihovem obnašanju. No, toda kaj, ko se pravila kršijo? Kdaj bi bilo potrebno kaznovati otroka? In na kakšen na način?

Čeprav je kaznovanje samo majhen del discipline, je pomembno otroka spomniti, da je sprejel napačno odločitev in naj to ne počne več. Kazen je na ta način, metoda s katero se korigira slabo obnašanje in se ne bi smela uporabljati kot izpušni ventil za zbrani bes in jezo. Ravno tako, imej vedno v glavi, da mora biti kazen prilagojena otrokovi starosti. Način izvajanja discipline proti štiriletniku, ne more biti primerljiv za enajstletnika.

Od štirih do šest let

V obdobju od štirih do šest let, otroci v večjem številu, še vedno raziskujejo meje, testirajo svojo moč in pri tem naše živce. To je obdobje, ko se moraš sprijazniti z raznimi "igricami" kot je zlivanje mleka, valjanje v blatu preden greste v goste, pranje daljinca v pralnem stroju, uporaba tvojih poročnih rokavic za igranje zdravnikov...Te situacije zahtevajo korekcijo, ne kazen. Do starosti treh let, je v tej starosti dovolj neodobravajoč pogled ali kakšna čvrsta beseda, ki lahko služita kot način za dosego discipline.

Najboljša taktika za "popravljanje" obnašanja za otroke starejše od štirih let, je vračanje v prvotno stanje. Če otrok zlije mleko, mora za sabo počistiti. Če razbije krožnik, mora v neki drugi situaciji "zaslužiti", da povrne škodo.

Zanesljivo ti je poznana situacija, ko otrok ve kaj se od njega pričakuje in je to tudi sposoben narediti, pa vendar noče. "Ne bom in kaj mi moreš?!" Naj ti bo v uteho dejstvo, da trma ni znak nevzgojenega, temveč popolnoma zdravega otroka, ki preizkuša svoje meje. Ne pusti se zmesti. To je pravi čas za "time out" ali čas za odhod na klop.

Time out, ki navadno označuje ignoriranje otokovega slabega obnašanja, ima v glavnem rezultat pri predšolskih otrocih in pri otrocih v nižjih razredih, hkrati jim pušča dovolj časa, da se umirijo.