Vsi so imeli svoje zahteve in vsak od njih je prosil za neko stvar. Najprej je eden os staršev rekel "ne". Nato je "ne" rekel malo glasneje. In ob vsakem "ne" je otrok začel še močneje jokati, dokler ni starš ves obupan že, zavpil: "Prav no! Tega ne morem več prenašati!". Za vse tiste, ki uporabljate taisto "taktiko" neštetih "ne-jev" in nato "no prav", je tukaj nekaj nasvetov.

1. Otroku točno povej kaj lahko dobi in kaj ne, še preden stopite v trgovino.
"V trgovino gremo po stvari, ki so napisane tukaj na seznamu. V trgovino ne gremo po igrače ali karkoli drugega, česar ni na seznamu. Razumeš?". To je zelo pomemben pogovor, ki ga moraš imeti s svojim otrokom, ki bo razjasnil, kakšna so lahko njegova pričakovanja. Ko bo tvoj otrok vedel, kaj lahko pričakuje, bo manj verjetno, da bo razvil lažne upe, ko boste stopili v trgovino.

2. Vztrajaj.
Sedaj, ko si otroku razjasnila, kaj lahko pričakuje in česa ne, bo še vedno prišlo to tistega trenutka resnice. "Hočem to!" se po¨navadi pojavi že po 10 minutah, ko stopita v trgovino. Mirno otroku ponovi, da ste v trgovino prišli samo po izdelke, ki jih imate napisane na seznamu. Osredotoči se na stvari, ki jih tvoj otrok LAHKO stori. Povej mu, da se bo doma lahko igral s tem in s tem. Da bo lahko storil to pa to, če bo le priden v trgovini. To bo tvojemu otroku dalo vedeti, da nisi mama, ki neprestano govori samo ne. A ostani zvesta načelu, da ste v trgovino resnično prišli samo po stvari s seznama.

3. Še vedno vztrajaj.
Naj ima tvoj otrok izpad. Ne prilivaj olja na ogenj s tem, da se boš začela nekontrolirano dreti in na otroka vpiti. Še vedno podpiraj otroka pri njegovih čustvih, a ostani neomajna. "Zelo mi je žal, da si nesrečen. Vem, da si sedajle zelo jezen, vendar ti priporočam, da se umiriš in počakaš še malo, ker bomo kmalu končali in šli domov". Vendar ne odidi domov takoj. to bo tvojemu otroku dalo vedeti, da ima ob moč in nadzor nad tem, kdaj boste šli domov in kdaj ne. Ti si starš. S tem, da boš ob vsakem otrokovem izpadu zapustila trgovino, bo otrok mislil, da je to dosegel z izpadom.

4. Pohvali otroka za lepo obnašanje. Vendar mu za to ne obljubljaj nagrad. Lepo obnašanje je nekaj samoumevnega in če boš otroku obljubljala za to nagrade, bo mislil, da bo za vsakič, ko se ne bo cmeril, dobil nagrado. Uporabi verbalne pohvale za lepo obnašanje. "Danes sem v trgovini s teboj zelo uživala."To bo tvojemu otroku dalo vedeti, da ceniš lepo obnašanje, a da mu ne boš kupila nove igrače samo zato, ker danes ni bilo prisotnih solz.

5. Bodi potrpežljiva. Če se ti velikokrat zgodi, da ima tvoj otrok histerični izpad, ker ne dobi tistega, kar si želi, potem rezultatov verjetno ni za pričakovati čez noč. Otrok pa bo počasi postal pozoren na nekaj stavkov: "Kako to misliš, da mi ne boš nič kupila, če bom jokal? Kako to misliš, da ne bom dobil tistega, kar si želim?" Trajalo bo nekaj časa, da se bo tvoj otrok na to navadil, da e bo navadil na to, da se življenje spreminja.
Moj sin je bil vzgojen na tak način, zato sama nisem doživljala izpadov. Eden najlepših dni v mojem življenju pa je bil, ko je moj 4-letni pastorek, ki ni bil vzgojen na tak način, imel svoj prvi izbruh v trgovini. Pogledal me je v oči, potem ko me je že štirikrat prosil za čokolado, in rekel: "Ko ti rečeš ne, misliš ne. ne boš si premislila, kajne?" Ni mi preostalo drugega, kot da se nasmejim. Objela sem ga in mu rekla: "Ne pomeni ne! Da vedno pomeni da!" Zaupal se mi je vse od tistega dneva naprej in sedaj ve, da kar rečem, to tudi mislim. Kakšen mir je pri hiši!

Komentiraj ta članek na forumu. (2 objav)