Tudi jaz nisem brala te knjige a bi lahko rekla, da sem tudi jaz preveč ljubila in mi je zato zmanjkalo časa zase. Razdajala sem se za otroka ( ker se sama pogrešala materino ljubezen- oče mi je umrl, ko sem imela tri leta.) in med moža. Hotela sem mu v vsem ugodit in mu bit skoraj ves čas na raspolago in seveda so tukaj še obojni starši in ostalo sorodstvo. Jaz pa sem se enostavno trošila.Pozabila nase, na svoje želje, svoje prijateljice, ki jih itak nisem imela veliko, ker me starši niso nikamor pustili. Po ločitvi se začela obiskovat na CSD - OSEBNO POMOČ. Tukaj mi je prijazna psihologinja bila v veliko oporo. Odprla mi je oči, me nekako usmerjala v razmišljanja in da sem sama našla odgovore na svoja vprašanja, prišla sama do ugotovitev kaj si želim, kdo sem v resnici ( saj sem vedno imela občutek, da sem manj vredna in pri ločitvi so mi partnerjevi starši zadali zadnji udarec, da verjetni ne bom znala skrbet za otroka in še in še. Skratka z dvema besedama slaba mama in slaba žena. ) A k sreči sem imela to dobro vilo na centru, ki mi je ves čas stala ob strani in me vlivala zaupanje vame in me vedno znova spominjala, da se moram sama spremenit in se bodo tudi drugi začeli spreminjat ob meni. V prvi vrsti pa moram sama sebe spremenit. Najprej pa sem morala ugotovit, kaj si želim, kaj bi rada dosegla v življenju in kam sem sploh namenjena.