Ko gledam starejše pare, ki so skupaj že vse življenje, se sprašujem če bo to dano tudi meni....
Je možna sploh ljubezen do konca življenja v današnjem času?
Kako skrbite v razmerju, da se ne naveličata drug drugega, da se vedno kaj dogaja, da je zanimivo, da ljubezen raste...?

Teško, da ljubezen raste, se pa ohranja, čeprav po mnogo letih je dosti bolj spoštovanje in navada na partnerja, ki pa je lahko tudi ena vrsta ljubezni, saj če gre kaj narobe, boli ravno tako. Je pa za vzdrževanje dolgotrajne veze potrebno ogromno odrekanje in tolerance en do drugega......in leta kar hitro minejo......

Verjamem v ljubezen do konc življenja, zakaj pa ne. Ampak sprašujem se prav ob pogledih na druge, ki izgledajo tako srečni, zaljubljeni, skrbni očki malih dojenčkov, otročkov na biciklih,... Ali je pri njih res tako lep. Mar jim življenj res teče tako mirno in ubrano, kot si želijo. Meni so se trenutki popolne ljubezni razblinili prav na dan poroke. Mar je to res to, kar hočem? Ali je to to? Nisem si tudi pod razno predstavljala, da je ljubezen tak bojišče čustev. Boli me misel ob nepopolnost, da ni tako kot sem si predstavljala. Včasih nimam več ne volje, ne veselja, da bi še karkoli vlagala v vezo. Vendar je tu ljubezen. To je nasprotje našega razuma. Čeprav se večina dneva jezim nad možem, mi je njegov prihod domov kakor sonce, ki posije, kakor orehov sladoled sredi ljubljane,... Rada ga imam in to je dovolj. Res je da je ljubezen večja od razume.

Jaz pa mislim, da ljubezen za vse življenje ne obstaja. Vsaj ne v tem smislu, da ni občasnih skokov čez plot na eni ali pa drugi strani. Ne vem, mogoče se pa motim. Sem pa prepričana, da take ljubezni ne najde vsak. Oziroma celo, da jo najdejo samo redki.

Upam, da bo ta forum tukaj še čez pet let, da bom povedala, ali sva še skupaj,bomo videli

Jaz pa verjamem v to, da obstaja... Zakaj ne bi verjeli v nekaj, kar si želimo?? Res je, da jo najdejo le redki, mogoče tudi zato, ker brezglavo drvijo v neke veze, samo zaradi strahu pred tem, da bi se postarali sami. Meni se to ne zdi smiselno, treba si je najti nekoga, ki te res izpopolnjuje in ti njega... Mogoče na prvi pogled še sploh ne veš, da gre za ljubezen tvojega življenja, ampak s časom pa spoznaš da je to to... samo moje skromno mnenje