sem gledala prispevek v oddaji preverjeno...želodec zmanjšajo in človek lažje shujša in to celo 40% svoje teže...zanima me vaše mnenje o tem

Tudi jaz sem gledala ta prispevek in zdelo se mi je prav fascinantno kako sta uspela shujšati predstavljeno dekle in gospod, ki je shujšal čez 100 ( sto) kilogramov. Še bolj pa da misliti, kako malo hrane sploh potrebujemo, da preživimo. Pri tej operaciji odstranijo ali prevežejo kar dve tretjini želodca. Mi pa se še kar bašemo in bašemo in potem jokamo in stokamo.

Glede odločitve za to operacijo pa mislim, da je potreben res temeljit pogovor z zdravnikom, kajti mislim, da je poleg telesne priprave potrebna tudi psihološka podpora - kajti potrebno se je pripraviti tudi na spremembo življenja takem posegu.

Tudi mene zanima, kakšno je mnenje ostalih.

Lp

No, naj vama povem, da sem jaz ena izmed tistih, ki sem se odločila da grem na operacijo. Vstavili mi bodo prilagodljivi trak.
Bila sem že na prvem pogovoru, kjer sem dobila vse potrebne informacije, dobila sem pa tudi 4 napotnice. Sedaj sem bila že pri dietetičarki ( kjer sem izvedela kakšna bo moja prehrana po operaciji in že prej........), potem sem bila še na gastroskopskem pregleda in pa pri psihologinji ( ki vbistvu določi če si sploh psihično stabilen za ta korak), sedaj pa čakam še na endokrinloga. Kot vidite, moraš jit kar čez nekaj pregledov, preden sploh potrdijo da si za ta poseg ustrezen, tako fizično kot psihično.
Ta korak nardit ni kar tako, ker se ti način življenja čisto spremeni.

Tko, to je nakratko vse, če pa vaju še kaj zanima pa kar vprašte.



No, jaz upam, da bom lahko že letos gledala na življenje drugače.

Draga Karamela,

Hvala ti, da si nam zaupala tvoj "veliki podvig", saj zaenkrat le-'to še ni čisto vsakdanja rutina.
Mislim, da si za vse nas heroj in sigurno bomo s teboj i n bili bi veseli ,če boš z nami delila svoje izkušnje.
Mene zelo zanima, koliko časa si potrebovala, da si se odločila za ta korak, kaj si vse pred tem preizkusila in kaj je trenutno tvoja največja motivacija.

Karamela S R E Č N O in drži se

Nikoli nisem bila ne vem kako debela, sem bila bolj buckasta sam ne pretirano ( vendar sem vseeno že v osnovni šoli čutila, kako je pomembno kako človek izgleda ). Bolj izrazito sem se začela rediti po prvi nosečnosti, pa prišla je druga nosečnost in jaz sem se redila, poizkušala sem razne dijete v lastni režiji in dve dieti sem poskusla pod strokovnim vodstvom. Vedno sem zelo veliko shujšala, vendar nikoli nisem uspela vzdrževati potem tiste teže in sem se vedno znova in znova zredila in pridobila še več kg kot pa sem jih zgubila.
Prišel pa je čas, ko sem ostala čisto brez kakršne motivacije, da bi sploh še hujšala.
Potem pa sem nekje zasledila o tej operaciji, mal sem raziskala na netu in se odločila da naredim korak, ki upam da mi bo kmalu spremenil moj stil življenja. Ko bom motivirana in nadzirala svoje hranjenje.
Pripravljena sem na vse, tako psihično in fizično. To v kar se spuščam, sem zaupala samo možu in pa mojemu bratu, ki pa mi je na začetku rekel da sem si izbrala krajšo in lahko pot do izgubljanja kg. Vendar ko sem mu razložila, čez kaj vse bom morala jit in kako stvar sploh teče, je svoje mnejnje spremenil. To ni ravno lahka pot, ker tukaj je zelo potrebna disciplina ( no o tem bom lahko povedala kaj več po operaciji ).

Pa še to, moja največja motivacija pri tem koraku pa sta moja dva otroka, ki sta prikrajšana pri meni za marsikatero stvar.


Moram priznat, da je prav fajn da nekje lahko daš ven iz sebe stvari, ki jih ne govoriš okol naglas.



lp