ja hudo je,ko se vrneš domov, pa veš,da si bil-la PREVARAN, pa se to dogaja neprestano, po drugi strani pa ti partner-ka zagotavlja saj ni NIČ RES,:jast sem sem se sam prepričal,dobil svojo ,ko sta ravno DELALA DOMAČO NALOGO;pa je nisem pretepel, ne njega, bil sem ves pretresen na resnico, da me je lagala,varala, drugi dan sem takoj vložil ZAHTEVO ZA LOČITEV, POBRAL NAJNUJNEJŠE STVARI IN ŠEL,BORIL SEM SE ZA HČIRKO IN JO DOBIL,a nekaj je ostalo v meni, NEZAUPANJE, da sem postal skeptik do takih zadev,pod nobenim pogojem pa ne odobravam, FIZIČNEGA OBRAČUNAVANJA, zato nasvet;katera to doživlja naj PUSTI SVOJEGA FAKINA,ker nikoli se nebo POBOLJŠAL, pa da nebo pomote, nismo samo moški krivi in varamo, so tudi ženske tiste,ki skačejo čez plot, pa to na prefinjen način, a raje ne več o tem spomini so BOLEČI, sedaj pa je super

Draga Tonja, ne vem kako naj to napišem...ampak mogoče včeraj zvečer nisem bila totalno direktna in sem mogoče bila zavajajoča, da jaz pa ne živim več s tem moškim, ki me je pretepal.Ja še vedno sem, to je moj mož, ampak me je bilo preveč sram priznat...ker me je sram,da ne zberem poguma in spokam.Ampak moram priznat, da zdaj že 2 leti ni nič pretepanja in verjetno je to razlog, da sem še tam, ker zadnji 2 leti se imava fajn...ampak kot sem rekla, ko si enkrat tam potem nikoli ne pozabiš varanja, pretepanja, zmerjanja,...Še velikokrat se mi zgodi, da sediva skupaj pred TV in naredi on hitri gib, ko jaz podzavestno skočim stran oz. trznem.Pri drugih ne...pri njemu ja.Matr nekoč, dolgo nazaj, sem svetovala sošolki kako naj zapusti svojega fanta, ki je bil tak do nje...zdaj sem pa sama v tem...in ne zmorem poti ven.Od tu izhjajo moji občutki samote, oamljenosti,....Upam draga Tonja, da tudi za naju kdaj posije sonček in nama na pot pride oseba, ki nama polepša življenje oz. naju odtrga od tega "stila"življenja. Sej mogoče se sliši kruto, ampak ne me narobe razumet, ampak danes, ko sem s zbudila in prebrala tvoje besede mi je bilo toplo pri srcu, ker sem videla da nisem sama.To ne pomeni, d ti želim slabo, verjemi mi da ne...ampak samo da veš da nisi samo ti ta čudak, ki vstraja v takem brezizhodnem položaju ti da zalet za novi dan.Upam, da je brez zamere, ker nisem bila iskrena in sem mogoče zvenela ful pametna ampak bil je samo občutek sramu, da kaj priznam, ki je za trenutek izginil.Hvala Tonja.Pozdravček tebi in vsaka čast Dule, da si imel voljo spakirat in iti od take osebe.

ma naj bi še naprej prenašal to njeno nezvestobo in gledal drugega v postelji z njo, res je,da tui sam nisem bil zvest, samo je razlika biti v TUJINI-DOMA IN NEZVEST, jast sem ji povedal v razgovorih med nama kako je,da grem na sex, saj je nenormalno biti 8-18mes,brez ženske, brez seksa, samo meni je bivša lagala,da ona me ZVESTO ČAKAK, to sem hotel sam preveriti in sem našel kar pač sem, dokazi so in jaz se ne prepiram, ne pretepam, grem in PIKA, preveč sem ponosen na svoje delo in življenje,ki sem ga preživel, za dom, delo, sedaj pa lepo žeivima z hčirko in je, res pa je,da em brez spremljevalke, zakaj, pa ni moje nezaupanje, temveč, mlade ne ŠMIRGLAJO STAREJŠIH LOČENIH,OSTALE PA SO PREVEČ SAMOVŠEČNE IN PO VEČINI NEVEDO KAJ SI V RESNICI ŽELIJO V ZVEZI Z MOŠKIM, PA BREZ ZAMERE, TUKAJ STE FEJST PUNCE, MAMICE KAR TAKO NAPREJ ČAO

Veš draga enka mislim,da nas je kar nekaj ,oziroma veliko takih,ki smo jih kdaj dobile,seveda zaradi "dolgega jezika".Veš za mene je sijalo sonce,samo zelo kratek čas.Tudi to sonce mi je obrnilo hrbet,ko sem ga najbolj potrebovala.Pa mi ga je še danes žal.

Tonja mene pa zanima,kaj je na njem ,da vse to prenašaš.Ali si še vedno zaljubljena?Res je da so med vama ša iskrice , ampak kako dolgo boš še zdržala? Kaj pa če bo lepega dne šel predaleč? Tudi sama sem bila v preteklosti v podobni situaciji, potem pa mi je počil film .(nekega dne sem postala junak pa sem mu vrnila z metlo ,tako ,da sem imela v roki dve polovici). Ampak to ni bila rešitev , zaradi nenehnih razhajanj in njegovega ljubosumja sva se razšla.Vendar je bil on kljub vsemu moja usoda, po štirih letih se je vrnil kot popolnoma drug človek. in sedaj sva poročena.
Ko sva začela še nisva bila dovolj zrela za skupno življensko pot , nisva bila pripravljena na kompromise in na prilagajanja, ki jih prinese življenje .Oba sva bila "prepametna".Še zdaj trdim ,da je bilo prav ,da sva se razšla in da sva tehtno premislila ,kaj želiva in kaj pričakujeva eden od drugega. Ne dovoli sebi ,da kriviš sama sebe za stvari,ki se vama dogajajo. Za vsk prepir morata biti dva. A, se ti ne zdi?Če misliš nasprotno pa se kregaj sama z sabo , če se lahko.
NAUK:NOBENA JUHA SE NE POJE TAKO VROČA KOT SE SKUHA.
Dajta si priložost in spoznajta prvo sama sebe , vprašajta se če želita sploh eden drugega, če ni to samo fobijaŽelim vama ,da se zadeve uredijo najlepše za vaju, pa naj bo to še naprej skupna pot ali pa razhod. Vsekakor pa poslušaj svoje srce šele nato druge. PA lep pozdrav..

tonja napisal-a:
Veš draga enka mislim,da nas je kar nekaj ,oziroma veliko takih,ki smo jih kdaj dobile,seveda zaradi "dolgega jezika".


Pa kaj ti to resno al kaj???