Je katera od vas svojega partnerja pripravila da vam je vsaj malo začel pomagati pri vsakdanjih opravilih.
Namreč jaz tega nikakor ne dosežem. On se uleže na kavč zaspi, bere časopis in čaka da jaz vse skuham, posprvaim, uredim otroke. Vmes me vpraša če se že končala.Potem pa uredim še sebe nato pa lahko nekam gremo. Kako bi lahko prej šli od doma če bi vsaj malo imela pomoči.
Vse kar se tiče otrok, hiše, okolice, računovodstva podjetja, šola vse to so moje skrbi - po njegovem.
Ko pa sem omenila da si bom vzela neko gospo za likanje in enkrat tedensko pospravljanje, pa mu zopet ni bilo prav.
Jaz bi lahko delala celi dan pa mi ne bi zmanjkalo dela.

Giovanna, napaka! Sej vem, da je najlepše modrovat, toda vse to smo že vsaj nekajkrat izkusile vse ženske. Poglej, kako bi bilo, če tvoj dragi ne bi imel enkrat opranih nogavic, nobene zlikane srajce in enkrat ne kuhanega kosila? Kako bi bilo, ko bi se posode nabralo že toliko, da ne bi imeli že kam z njo? Verjamem, da bi na začetku debelo gledal in razmišljal o temu, če se njegovi ženi meša? Ampak. to je normalna reakcija vsakogar, ki mu prineseš vse na pladnju. Oddahni si, ne glej umazanih štunfov, posode in počakaj! Na začetku ti bo težko, verjemi pol manj njemu, toda kaj hitro bo začel razmišljati! Samo vztrajna bodi!

Srečno!

V začetku zakona je bil tudi moj mož tak, da se ni prijel nobenega hišnega opravila. Zelo rad pa je pokritiziral, češ to ni narejeno, pa bi lahko blo. In tako sem enkrat, ko je rekel, da so po tleh drobtine vprašala, če ve kje je metla. Ko je pritrdil, sem mu enostavno rekla, da če ga moti naj pomete, ker mam pač samo dve roki. Tudi tebi svetujem, da dobiš moža na dobri volji in najbolje, da mu mirno, brez očitanja poveš kaj te moti in kaj bi rada spremenila. Poskušaj se dogovorit kje ti lahko pomaga in naj to tudi izvaja. Če vidi, da je stroj opral, lahko obesi perilo, naj posesa ali se 1 uro ukvarja z otroki. Ne boš ga spremenila v celoti, že nekaj pa olajša napetost.... Veliko sreče in lepo pozdravljena.