Malo več informacij
Pred dobrimi tremi leti smo pregledali 105 različnih predpakiranih živil na našem trgu in ugotovili, da 27 % pregledanih vzorcev živil ni vsebovalo aditivov. Raziskavo smo letos ponovili na vzorcu 30 živil in ugotovili, da je takšnih le še 10 %. Kar 63 % pregledanih živil vsebuje tri ali več aditivov, med njimi smo našli tudi živilo s kar 11 aditivi.
Pogled na etikete
Vzorce 30 različnih predpakiranih živil smo nakupili v ljubljanskih trgovinah in preverili, koliko aditivov vsebujejo. Med vzorci je bilo tudi nekaj živil, ki so posebej priljubljena med otroci in mladino. Rezultate pregleda sestavin živil smo zapisali v tabelah, s poudarjenim tiskom pa smo označili aditive, ki jih živilo vsebuje.
Ne zanašajte se na "E-je"!
Opozarjamo, da aditivi v živilih niso vedno označeni s prepoznavno črko E in ustrezno številko, ampak so lahko navedeni samo s polnim imenom. Nekateri proizvajalci namreč aditive namesto s črko E (in številko) raje označijo z imenom (morda tudi zato, da bi s tem nekako "prikrili" aditive pred tistimi potrošniki, ki zavračajo živila, ki jih vsebujejo). Na takšen način, torej le s polnim imenom aditiva in ne s črko E, je bilo označenih 16 izdelkov, torej več kot polovica pregledanih živil. Pri 5 izdelkih pa smo naleteli na "kombinacijo", tako da je bil en aditiv označen z E-jem, vsi drugi aditivi pa z imeni. Le pri štirih od tridesetih pregledanih izdelkov so bili z E-ji označeni vsi aditivi!
Podatki o tem, koliko in katere aditive vsebujejo posamezna živila, ki smo jih ugotovili s pregledom, so zbrani v tabelah. Če pogledamo statistične rezultate, pa ugotovimo, da so bili med 30 pregledanimi predpakiranimi živili brez aditivov samo trije izdelki (10 %), 8 izdelkov (26,7 %) je vsebovalo en ali dva aditiva, kar 19 izdelkov (63,3 %) pa tri ali več aditivov. Med slednjimi je kar nekaj takih, ki so pravi "koktajl" aditivov, "zmagovalec" pa je jogurtov pripravek z okusom vanilje in z draže bonboni (16,7 %) Nestle, ki je med vsemi pregledanimi izdelki vseboval največ (11) aditivov; ker vsebuje bonbone Smarties, je med otroci zelo popularen. Ta izdelek ni primeren za dojenčke in otroke do treh let, ker vsebuje barvila.
"Brez konzervansov" ne pomeni tudi "brez aditivov"
Sedem vzorcev ima na embalaži napis "brez konzervansov". Izdelki res niso vsebovali konzervansov, šest med njimi pa je vsebovalo druge aditive. Konzervansi so namreč le ena od skupin aditivov.
Pomembna je vloga kupcev
Uporaba aditivov, t. i. E-jev, v živilstvu narašča. Tega dejstva ni težko pojasniti, saj vemo, da živilska industrija v konkurenčnem boju za tržni delež pošilja na trg vedno nove in nove izdelke, ki morajo na nek način vzbuditi pozornost kupcev. Izdelki se morajo zato razlikovati od konkurenčnih izdelkov, njihov okus mora biti boljši ali vsaj drugačen, barve lepše, biti morajo rahlejši ... Vse to industrija v izdatni meri dosega z uporabo aditivov. Ne preseneča torej, da danes živilska industrija že okoli 90 % aditivov uporablja zaradi "kozmetičnih" razlogov, nekoč osnovni razlog za uporabo aditivov - povečati obstojnost oziroma rok uporabnosti živil pa je postal obroben.
K temu je precej pripomoglo tudi nekritično povpraševanje potrošnikov. Še nedavno ni bilo veliko kupcev, ki bi se (na primer) ob novi osvežilni pijači ali sladoledu zamislili, od kod travnato zelena, rožnata ali kakšna drugačna barva živila, iz radovednosti (in očaranosti) so izdelek pač kupili. Vztrajno obveščanje in ozaveščanje potrošnikov (v ta proces se nenehno vključuje tudi VIP), pa je obrodilo sadove. Delež potrošnikov, ki si pred nakupom ogledajo sestavo izdelka in so torej pozorni na sestavine izdelka, se povečuje. Posledično se veča tudi delež potrošnikov, ki izbirajo živila, ki ne vsebujejo aditivov (ali pa le malo). Na težnje po "manj ali nič" aditivov se je odzvala tudi živilska industrija, ki je v preteklih letih napredovala pri razvoju tehnologij, ki omogočajo ohranjanje obstojnosti živil tudi brez uporabe konzervansov. Seveda je razveseljiv odziv industrije tudi posledica dejstva, da so ozaveščeni potrošniki za živila brez aditivov pripravljeni tudi več plačati.
Potrošniki lahko v prihodnosti prav gotovo največ storimo sami za zmanjšanje vsebnosti aditivov in sicer tako, da bomo zavračali izdelke, ki vsebujejo nepotrebne aditive, torej tiste, ki so izdelkom dodani zaradi "kozmetičnih" razlogov.
Strah pred aditivi, ki smo mu priča v zadnjih letih, ko nekateri potrošniki popolnoma zavračajo aditive v prepričanju, da so nevarni za zdravje, pa le ni vedno razumen. Dodajanje aditivov zaradi ohranjanja obstojnosti živilih je namreč še vedno utemeljeno, saj je uživanje mikroorganizmov, ki se razvijejo v pokvarjenem živilu, za zdravje prav gotovo večje tveganje.
Priporočamo
Zveza potrošnikov Slovenije je leta 2003 izdala brošuro "Potrebni in nepotrebni aditivi". Brošura je, kot zgovorno pove tudi njen naslov, nekakšen vodnik med aditivi in je prav gotovo uporaben pripomoček za vse tiste, ki ste pri izbiri živilskih izdelkov pozorni na to, koliko in katere aditive vsebujejo.
Brošura "Potrebni in nepotrebni aditivi je v formatu pdf na voljo na našem spletnem mestu
www.zps.si (v zavihku "Brošure"), torej si jo lahko natisnete.