Teorija Montignacove metode je osnovana v glikemicnem indeksu, torej posredno v lipogenicnem (shranjuje mašcobe) delovanju inzulina, ki se še potencira, ce je vnos mašcob visok. Posledica pa je še reaktivna hipoglikemija (nastopi po nekaj urah, padec sladkorja obcutimo kot utrujenost, nezmožnost dela). Zato dovoljuje živila z g.indeksom do 50, nad 50 pa ne, ter prepoveduje kombinacijo OH in M. Terapija ima dve stopnji, prva je spreminjanje navad, druga pa nadaljevanje diete do konca. V prvi, ki traja, dokler niso rezultati drasticni, svetuje tri obroke na dan, vmes pa nic, krepak zajtrk in lahko vecerjo. Zajtrk se naj zacne s sveže iztisnjenim sadnim sokom, nato odmor, in nato bodisi OH bodisi B zajtrk. Kosilo je poljubno z naceli o nizkem indeksu, vecerja pa nemastna. V drugi stopnji se dieta nadaljuje, lahko se je tudi živila s srednjim indeksom, dosegla pa naj bi se ustaljena teža, in sicer po principu glikemije na racun lipolize. Na tešce se ne sme piti alkoholnih pijac, sicer gre ta naprej, iz želodca in povzroca težave v crevesju. Ce ne gre drugace, je treba prej pojesti kako B ali M (sir, salama), da se želodec zapre. Enako velja za vino, ki ga priporoca le po jedi.
V njegovi knjigi lahko najdemo primer dveh jedilnikov za prvo stopnjo, kjer so navedeni jutranje uživanje sadnega soka (vitaminov) in pa štirje obroki dnevno. Časovno so v knjigi razporejeni takole:
-okoli 7 ure vitaminska doza
-malo čez 7 zajtrk
-12.30 kosilo
-16:30 malica
-20:00 večerja
(jaz bi tisto malico in kosilo preimenovala oz. zamenjala; samo besedno)

1. stisnjeno sadje (pomaranča limona, grenivka...) na tešče, lahko se še poje kaki sadež; posebej se priporoča kivi, ki ima veliko vsebnost c-vitamina
2.a)zajtrk 15-20minut po tem ritualu(če vstanemo, popijemo ali pojemo tisto sadje in se šele potem uredimo, je čas za zajtrk pred odhodom v službo);
b)nikakor ni sprejemljivo, da se kot zajtrk razume obrok v službi nekje med pol enajsto in pol eno uro
c)dovoljeno za zajtrk: polnozrnat kruh, kosmiči (vendar ne tisti že pripravljeni kupljeni), marmelada brez dodanega sladkorja in ne z manjšim deležem sladkorja, posneto mleko, posnet jogurt (ne sadni, ampak navadni), mleko v prahu, sojino mleko, posneta skuta oz. skuta s čim manj maščob, čaji (nesladkani) in po Montiju brezkofeinska kava;
d)zajtrk je lahko občasno tudi saden, takšnemu zajtrku lahko dodamo še kak jogurt;
e)zajtrk je lahko tudi beljakovinski (jajca/na več načinov/, mesnata slanina, hrenovke, siri, kuhana šunka, posneto mleko; POZOR! Pri takem zajtrku popolnoma odpade kakršen koli kruh, kot tudi drugi ťdobri ogljikovi hidratiŤ in priporočljivo je, da imamo potem sadno malico z dodatkom kakega mlečnega posnetega izdelka;

Večerja naj bi bila najlažji obrok dneva.
a)Pripravlja se lahko po enakih načelih kot kosilo. Edina razlika je v tem, da količine maščob zelo omejimo. Pri takšni večerji je potrebno gledati tudi to, da če smo že kosilo jedli meso, ga tu izpustimo. Primer, ki je naveden v knjigi govori o zelenjavni juhi, omleti in solati.
b)naslednje priporočilo za večerje je uživanje stročnic, kar pa moramo pripraviti brez maščob; pred stročnicami naj bi zaužili npr. juho (zelenjavno ali kako gosto) brez maščob, stročnicam pa dodali čebulo, paradižnikov sok, ali šampinjonovo omako
Zajtrk:
-najveckrat polnozrnat kruh (domac , ne kupljen), tekoci jogurt z 1,3mm
-polnozrnat kruh, marmelada brez dodanega sladkorja, caj brez sladkorja
-mleko z kosmici (po želji, vendar brez dodanega sladkorja), vcasih tudi dodatkom semen
-kuhano jajce ali hrenovka
-jacne omlete


Kosilo:
-polnozrnate testenine z zelenjavo in solata
-polnozrnat riž z zelenjavo, solata
-meso po želji(nemastno), priloga zelenjava, solata
-juhe brez testeninske zakuhe

Vecerja:
-razne zelenjavne juhe
-krožnik presene zelenjave, vložene zelenjave, gobe
-tunina iz konzerve
-vcasih enako kot za kosilo

Malice:
-sadje
-nemastna skuta s sadjem ali zelenjavo
-juhe
-krepke solate


Z-polnozrnat kruh, marmelada brez dodanega sladkorja, caj brez sladkorja
M-dve mandarini
K-pecene pišcancje prsi posute s timijanom, mešanica zelenjave kuhane v pari ali dušene na olivnem olju, zelena solata
V-špinacna juha, polnozrnati rezanci s svežim grahom in paradižnikovo polivko

Z-jajcna omleta iz dveh stepenih jajc
M-pusta skuta s svežimi zacimbami po okusu ali sadjem
K-na žaru pecen pust svinjski zrezek premazan z malo gorcice, prav tako popecena zelenjava(buce, paprike), solata iz strocjega fižola in palicic sira z drobnjakom
V-kremna zelenjavna juha s košcki zelenjave, kuhano sadje brez dodanega sladkorja

Z-polnozrnat kruh, tekoci jogurt z manj mašcob
M-solata z kuhanim ješprenom in paradižnikovimi kockami
K-pusta kuhana govedina, dušeno sladko zelje, vitaminska solata(mešanica raznih zelenjav z limonino jugurtovim prelivom)
V- neprecišcen riž z gobjo omako, skodelica solate.

Z-nerafinirana žita s posnetim mlekom, posuta s sezamom in lanom
M-sveže sadje ali suho sadje
K-popeceni puranji rezanci skupaj z rezanci paprike, pora , cebule, kock paradižnika; solata
V-juha iz brokolija, ocišcena in narezana surova zelenjava (paradižnik, paprika, zelena) s solatno polivko brez sladkorja

vir: TočnoTo