Ob branju bloga sem bila totalno pretresena. Kdaj se bomo začeli na glas pogovarjati o zločinih, za katere ni opravičila in ne smejo biti sprejemljivi.
To je še vedno tabu tema, o kateri se ne govori na glas.
Storilce v časopisih zapisujejo samo z inicialkami, o žrtvi pa je napisano toliko, da je izpostavljena stigmatiziranju.
Kar se tiče posilstva jih je še vedno veliko mnenja da se to zgodi, ker je oseba sama tako hotela, ker je izzivala,...blabla

NE NI TO RES!! Posilstvo se velikokrat zgodi ravno z osebo, ki mu je žrtev zaupala in si niti v sanjah ni predstavljala da ji takšno grozovito dejanje lahko stori. Gre za zlorabo moči. In za to NI OPRAVIČILA!
Žrtve?
Največkrat popolnoma otrpnejo. Ne zmorejo se braniti, ne vpiti, ne zmorejo narediti popolnoma nič. Žrtve posilstva nikoli ne morejo pozabiti, lahko prebolijo, mogoče odpustijo- pozabijo pa nikoli, pa če se še bolj trudijo.
Prav je da so storilci za zločin kaznovani!!
Postopki na sodišču so za žrtev izredno ponižujoči, občutijo krivdo in postopki jih še privedejo do tega, da si na koncu že ponavadi dopovedujejo, da so same pristale na "igro"

.
V postopkih ki so za posiljevalce povsem premili iščejo opravičila za zločin in kakršnekoli olajševalne okoliščine, žrtev pa je ponavadi obsojana po strožjih moralnih pravilih. Vedno znova mora žrtev posilstva dokazovati, da NE, pomeni NE.
Žrtve nasilja je potrebno zaščititi, zločinci pa naj za svoja dejanja prevzamejo krivdo.
Nisem si mogla pomagat, sem morala tole napisat. Se opravičujem ampak strpnosti proti posiljevalcem resnično ne premorem.