Če si samski, res ni nič narobe, ampak opažam, da nekatere punce neoženjenega življenja niso sposobne oziroma jih je strah, da bodo na koncu ostale same. Uživati moramo znati takrat, ko smo same in nam nihče zjutraj ne pušča vrtnice na vzglavniku in pa tudi takrat, ko smo vezane – torej, ko prevzamemo tudi druge naloge, obveznosti in se moramo naučiti sklepati kompromise.
Glede rezultatov same raziskave pa takole: 1. To, da se bom zredila za 2 do 5 kg, se mi verjetno niti ne bo poznalo toliko, če bom srečna. 2. Svojega aktivnega življenja ponavadi ne opustiš kar čez noč. Meni je prav fino, če se s fantom zjutraj odpraviva na skupen tek ali v fitnes. Verjetno je veliko odvisno tudi od tega, kako aktivno si živel prej. Poleg tega pa, iz leta v leto ne postajamo nič mlajši in se zato vse hitreje opazi. 3. »… ženske, ki niso bile poročene so veliko manj pod stresom kot nesrečno poročene …« Kaj so vse novopečene neveste nesrečne? Še posebej pa mi je všeč 4. točka: »samske grejo na sproščujoči spanec«. Tudi tisti dve uri spanja, ki jih zamudi vezana ženska, mislim, da sta nadvse sproščujoči.
Kar sem razbrala iz članka je to, da so nesrečno poročene ženske bolj nesrečne od samskih. To je logično in prekleto res. Nisem mislila kritizirati prispevka, pa je nekako tako izpadlo in zato se opravičujem. Zdi se mi zelo dobro izhodišče za premislek o tem, kaj nas resnično osrečuje, v kolikšni meri smo pravzaprav samostojne in kako znamo, vezane ali ne, uživati v trenutku, ki nam ga prinese tok časa.
