Selil sem se, sva se, smo se kar preveč. Najprej zaradi študija, nato podnajemništva, sedaj pa smo se ustalili, saj smo kupili stanovanje. smo pa s pufom do vratu v pufih
Ne bi več, vsaj dokler tega ne odplačamo. Saj okolica ni bogve kaj, precej južnjaška (naj mi bosenske maramice oprostijo!) otroci pobirajo nizek nivo kulture in mentalitete, majku mu...ops, očitno jaz tudi

Dobro, da imamo vsaj starše na deželi, pa da skočimo k njim, kadar le utegnemo. S službo imam trenutno tudi mir - dobra stara javna uprava, tako, da o selitvi ne razmišljamo. No, razen kadar mi vlomijo v avto ali pa se podpišejo s ključem na havbo. Takrat pa bi najraje spokal kufre in šel Strojanom za cimra. Stanovanje pa miniral v krogu 5 km. Pa, ko prespim in popravim moteče, je spet vse v redu. Ne bi se več selil. Preveč košta!