Ja res, poroka ni noben bav bav, pa tud nobena garancija za srečno življenje ne. Tisti ki vara bo varal tud v zakonu. Ampak so še drugi, večji problemi, kot je varanje.
Če verjamete ali ne, pri meni sploh ni blo varanja ne z ene, ne z druge strani, blo je pa marsikaj drugega. Saj ste že slišali za alkoholizem, fizično in psihično maltretiranje in ostale (pardon izrazu) svinjarije, ki se dogajajo? Prepričana sem da ste. Poroka ni nobena garancija (ponavljam se -vem). Poroka je kvečjemu izgovor, da se te stvari dogajajo še malo lažje, kajti nihče naj bi se ne vtikal v zakonsko zvezo ali ne? Tud policija ne more ukrepat dokler ni že skoraj prepozno. In kot je znano" naj človek ne razveže, kar je Bog zvezal", torej to pomeni molči in trpi, dokler ne "crkneš"?

Če je ljubezen in razumevanje, ni niti najmanj važno ali je papir nekje v nekem predalu ali pa ga ni. Le kdo se še spomni nanj po mnogih letih trpljenja?
Hvala lepa , raje ne bi. NIKOLI VEČ

Še nekaj bi dodala, ko izbiraš partnerja nimaš pojma, kakšen je, leta minejo, pa ga še ne poznaš 100%.
Leško, hvala za lepe želje.

Ja, iz srca želim.
Edino kar šteje je to kar pravkar počnemo. Od tega je odvisno, kaj bomo (imeli) jutri.
Če se slučajno kakšna novoporočena (ali pa nova v zvezi) sprašuje, kaj bo iz njenega partnerja čez leto dve, naj se zaveda, da je 50%, če ne celo malo več, odvisno od nje.
Ob prvem utemeljenem sumu, da jo mož vara; MORA razčistiti. Zlapa ali pa zgrda. Najbolje je še pred poroko (zvezo), ko je fant še mehak. Ne komandirajte, pa tudi ne bodite sužnje.
Karte na mizo ali pa batine na uč.
Brez heca. Mož, ki ga pustimo, da ima svoje življenje, si ga bo uredil po svoje. Pijača, ženske, kocke.... Nič novega. Od nekdaj je bilo tako. Če je sladek, še ne pomeni, da vas spoštuje. Če enkrat udari, še ne pomeni, da ne bo nikoli več (kar vedno obljubijo). PREDEN se odločite zanj, prisluhnite svojem srcu. Četudi je tisti moment terna, vam je lahko kasneje mora do konca življenja. Ali do ločitve.
Kar sem, je tudi zasluga moje žene. Kljub temu, da sem včasih izgledal copata (za druge, ne za njo), ker sem popustil, je to gradilo mene in najin zakon. Žene, tisto o treh vogalih je res!
Pa ne pozabite na pogovor. Pa ne ososedah in službi in čenčah... O skupnih stvareh. Morda smo malce leni za take stvari, se pa s časom privadimo in odpremo. Samo ne dajte nam občutka, da nas komandirate. Ker se potuhnemo kot polži v hišice.

Če bi se jaz se enkrat odločala se definitivno 100% nebi več poročila, saj si s tem najprej na glavo nabereš toliko stroškov, moški se itak po poroki spremenijo, postanejo bolj leni , nemarni, se ne trudijo več toliko okoli nas, najhuje kar je pri vsem tem pa je to, da uradno poleg moža dobiš tudi uradno taščo , ter še huje svakinjo , ter kup njegove žlahte.