Od ljubezni ne moremo pričakovati vsega.
Graditi moramo svoje zasebno življenje, ohranjati ravnovesje ter vanj tudi vključiti ljubezen, ne pa ji pripisati vloge temeljnega kamna. Čudovito je, če jo imamo, ker nam omogoča hitrejši napredek. Če pa se nam zdi, da je ni, pa moramo vseeno živeti naprej.

Samota je lahko prijetna, če smo se zanjo odločili sami.
"Vdovstvo" je vsiljena samota, ki prav lahko postane znosna.
Samota v dvoje, je lahko veliko hujša, ker mislimo, da imamo nekoga, pa ga v resnici nimamo več. Živeti sami se naučimo tako, da najprej sklenemo mir s seboj in ne premlevamo preteklosti in predvsem ne obžalujemo. Življenje si zapolnimo z dejavnostmi, potovanji, srečanji, se modro ukvarjajmo z drugimi. Vendar od svojih bližnjih ne moremo zahtevati, da nam bodo nenehno delali družbo, ali pa jim vsiljevati svoje.

Četudi smo svojo samoto sprejeli, moramo pustiti vrata priprta. Morda pa se bo kdo domislil, da bi pokukal skoznja.
Zato nikoli ne smemo opustiti truda. Ne zanemarjajmo se, niti duševno, niti telesno.

Kaj pa za žensko sploh pomeni uspešno življenje? Doživeti veliko ljubezensko zgodbo? Uresničiti svoje otroške sanje? Biti mati lepih otrok? Biti ponosna na svojo življensko pot?
Zaslužiti veliko denarja? In v primeru, da ne vedo, ob čem bi bile docela srečne, so moški samo napol krivi.

Velik strokovnjak za človeško duševnost, Sigmund Freud, se je dolgo ukvarjal s skrivnostjo žensk, in dejal takole:
"Veliko vprašanje, na katero po tridesetih letih raziskovanja ženske duše še vedno nisem odgovoril je:
Kaj hoče ženska? "

Oscar Wilde pa:
"Ženske so ustvarjene, da bi jih ljubili, in ne, da bi jih razumeli" .


Veliko radosti v srcu želim vsem