Živjo vaska!
Sicer še nisem mama, ampak ti lahko povem kako je s skupno sobo. Tudi jaz sem bila najstnica, ko sem v sobo dobila bratca, ki je bil star 4 leta. Lahko ti povem, da ni bilo nič kaj preveč uredu. Sama sem hotela mir, zasebnost, v katero pa je nenehno posegal bratec. To me je neznansko motilo, non stop sva si bila v "laseh". Jaz sem nato prestopila v srednjo šolo, puberteta me je _meta_la naokoli in lahko si samo predstavljaš kako je bilo! Kreganje od jutra do noči, dokler nisva šla oba spat!
Kasneje sva dobila vsak svojo sobo in stvari so se umirile. Sicer še vedno prihaja do prepirov (je le starostna razlika med nama; jaz 22, on 11), vendar ne več tako pogosto in niso več tako burni
Zato ti predlagam, da če le lahko, sineku kasneje omisliš svojo sobo! Vrjemi mi da se bosta s hčerjo veliko bolje razumela, ona bo imela svoj mir, on pa samo svoj prostor za igro. Poleg tega pa ne boš rabila ves čas poslušati stavke v stilu: "mami on je pa to, mami ona je pa tisto,..."