to temo sem odprla zato, da nam vse tiste, ki ste nosečke in tiste , ki ste to že bile opišete svoje občutke...kako je bilo s prvimi slabostmi, pa bruhanjem, pa, pa veeelikim trebuhom...skratka, da bomo me, ki naš še to čaka vedele..

lp saša

ps.vaska tebi pa želim lepo nosečnost, pa da bo čimprej minil čas in k sebi stišneš malega kofetka

lp saša

Ker sem resnično še sveža v iskanju vsega na tem super forumu sem našla danes pot do sem.In kaj vidim da mi gita želi lepe želje hvala ti.
Malo sem pa začudeno pogledala ,ker je post na tej strani še prazen.No pa ga naj jaz malo dopolnim,če vam je prav:
V tem letu nam je končno uspelo, da smo prišli še do drugega člana v družini.No še ni čisto naš ampak se pridno greje pri meni v bušiju.Naš pikec je skoraj 18 tednov star.Da je tako se moram zahvaliti vsem osebjem v Mb ambulanti za neplodnost kjer so nama pomagali z IVF postopkom.Kar dolga leta so za nami, ko smo se trudili da pridelamo še enega otročka.Doma je že velika sestrica stara 12 let in pol.
No Moja nosečnost v prvih treh mesecih je bila v znamenju popoldansko-večernih slabosti in pa utrujenosti.Z veliko počitka,ker imam rizično nosečnost ampak vseeno zelo veselo .
Sedaj v drugem trimesečju so se zadeve izboljšale.Slabosti so izginile,počutje je dokaj normalno.Le utrujenosti se nikakor ne morem znebiti.
Pa tudi počitek je še kar na prvem mestu,ker imamo malo bolj občutljiv maternični vrat in se mi pojavlja na momente krvav izcedek.Počasi že tudi našega pikeca čutim kar mi je v veliko srečo.Sedaj komaj čakam 22 teden ko grem na Uz morfologije.
Moj predviden dan poroda je pa 23.5.2006.
Tko takšen je moj začetek pri kofetkanju...no sedaj se bolj pazljiva s tem ampak si vseeno vsake toliko časa le privoščim kakšno dobro belo kavo.
l.p.Vaska

No,za mano so že tri nosečnosti in trije porodi.Moram rečt,da mi je bila najlažja prva nosečnost,ker je bilo vse novo in neznano.Porod je bil malce bolj težaven,a se je klub vsemu vse dobro končalo.Druga nosečnost je bila že bila malce bolj naporna tudi zredila sem se več,pa težave z nizkim pritiskom in podobno.Porod je bil ekspresen in resnično nepozaben.Tretja nosečnost pa je bila najtežja in tudi jaz sem bila "najtežja".Počutila sem se kot balonček.Še bolje povedano-kot ogromen balon.Zdravstveno stanje je bilo spremenljivo.Slabost,bruhanje,utrujenost,težave s pritiskom in še in še.Porod je bil soliden.
Skratka,nosečnosti in porodi so bili nekaj najlepšega kar se mi je v življenju do sedaj zgodilo.Seveda so vrhunec vsega moji lepi,pridni,zlati sončki.

zivjo.no pa bom se jaz opisala svojo nosecnost.Sedaj sem v 6 mesecu in morem reci,da se pocutim zelo dobro.Sploh mi ni bilo nic slabo,tudi z hrano nisem imela nobenih problemov.Rok imam 24.1.08 in komaj cakam da se moj soncek rodi.Trenutno nevem kaj bomo imeli ali fantka ali puncko,meni je vseeno vazn sam da bo vse ok.Edino se bojim, kako bo potekal porod Hvala bogu ,da bo saj fant z mano na porodu ina da nebom sama.

No da vam še jaz povem svoje občutke-imam še namreč 21DNI do mojega roka zato sem že zelooo ogromna in že komaj čakam da pride čas poroda.To je naš drugi otrok,prvi je star že 8let.Vnobeni nosečnosti nisem imela problemov z slabostmi ,ne z pritizkon ne z zatekanjem nog,zdaj sem se edino več zredila kot prvič(8kg)zdaj pa 15kg zato sem tudi bolj okorna in zelo me boli križ,čeprav me mož vsak večer zmasira ,jaz ponoči zelo slabo spim (to je zdaj zadni mesec)Doma imamo sina in tudi drugi je sin.O porodu pa nočem razmišljt,ker prvi ni bil fajn (11ur)zdaj pa moram bit -hiter kratki in šolski

No tudi to je moja prva nosečnost, kar se tiče občutkov je mešano eden dan depresivno in polno skrbi, kako bova s partnerjem sploh lahko uspela vse kar spremlja nosečnost in porod. Drugi dan pa sem spet polna pozitivnih misli in polna upanja, vesela ob misli da v mojem trebuščku raste novo bitje, to je res čudež.Glede da sem iz medicinske stroke vem da je to vse normalno zaradi hormonov in njihovega nihanja. Vendar upam da bodo kmalu pojenjale te slabosti, ki so res grozne, no vsaj jih imam popoldan ko sem doma teko da lahko normalno funkcionirm v službi. ker ne vem kako bi ispadlo da v ordinaciji bruham po pacientih.
A kar se tiče občutkov je res nekaj čudovitega in kot vse mamice pravijo menda tega nikoli ne pozabiš, vendar mislim da me lepše obdobje šele čaka,kmalu vsopam v drugo trimesečje in po moje se tudi občutki spreminjajo